Kapitolski grič: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 51 zlogov ,  pred 2 letoma
m
brez povzetka urejanja
m
 
'''Kapitolski grič''' ali '''Kapitol''' ([[latinščina|latinskoː]] ''Capitolinusmons MonsCapitolinus'', [[italijanščina|italijanskoː]] ''Monte Capitolino''), natančnejeː »'''Campidoglio'''«, je eden od sedmih rimskih gričev, kjer je bilo ustanovljeno zgodovinsko mesto Rim.
 
== Zgodovina ==
 
== Spomenik Viktorja Emanuela II. ==
Ob vznožju Kapitola, sredi parkov, stoji mogočni 70 [[meter|m]] visok [[spomenik Viktorja Emanuela II.]], poimenovan »Il Vittoriano«, delo arhitekta Sacconija v letih 1885-1911. <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=84}}</ref> Zgrajen je iz belega italijanskega [[marmor]]ja, peščenca in drugih vrst [[kamnine|kamnov]]. Z grobom neznanega vojaka iz [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=85}}</ref> je poudarjena združitev [[Italija|Italije]] in vloga prvega italijanskega kralja v novi državi, [[Viktor Emanuel II.|Viktorja Emanuela II.]]
 
{{glavni|Spomenik Viktorja Emanuela II.}}
 
== Cerkev Santa Maria d'Aracoeli ==
{{glavni|cerkevCerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim}}
 
Desno od spomenika vodi stopnišče s 124 marmornimi stopnicami <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=85}}</ref> do [[cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim|cerkve S. Maria d'Aracoeli]].
 
{{glavni|cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim}}
 
== Kapitolski trg ==
{{glavni|Kapitolski trg, Rim}}
Položnejše stopnišče, imenovano »Cordonata«, katerega osnutek je napravil [[Michelangelo Buonarotti|Michelangelo]] <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=86}}</ref> vodi na Kapitolski trg. Na njem dominirajo tri palačeː na levi Muzejska palača (Palazzo Nuovo), na desni Konservatorska palača (Palazzo di Conservatori), v ozadju na sredi pa Senatska palača. Osnutke za ureditev trga in palač je med leti 1536 in 1546 prav tako izdelal Michelangelo, po njegovi smrti leta 1564 pa sta delo dokončala [[Giovanni della Porta]] in Rainaldi.
 
[[Slika:Palazzo dei Senatori in the Piazza del Campidoglio.jpg|thumb|right|250px|Kapitolski trg s Senatsko palačo]]
{{glavni|Kapitolski trg, Rim}}
V Senatski palači iz 12. stoletja je od nekdaj sedež rimske posvetne mestne uprave, Palača konservatorjev iz 15. stoletja pa je bila namenjena nižjim uradnikom.
Zaradi simetrije je dal Michelangelo na desno stran zgraditi identično stavbo, t.i. Muzejsko palačo. V Palači konservatorjev je od leta 1471 najstarejša javna muzejska postavitev na svetu, <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=87}}</ref> z zbirko antičnih starin. V Senatski palači je sedaj pisarna [[župan]]a rimske mestne občine, sejna dvorana občinskega sveta in druge upravne dvorane.
{{glavni|Senatska palača, Rim}}
{{glavni|Muzejska palača, Rim}}
 
V [[Senatska palača, Rim|Senatski palači]] iz 12. stoletja je od nekdaj sedež rimske posvetne mestne uprave, Palača konservatorjev iz 15. stoletja pa je bila namenjena nižjim uradnikom.
V Konservatorski palači so danes na ogled t.i. konservatorske dvorane, muzej in [[Pinakoteka, Rim|Pinakoteka]], sloveča likovna galerija, ki jo je ustanovil [[papež Benedikt XIV.]], v njej so na ogled dela [[Anthonis van Dyck|van Dycka]], [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Guercino|Guercina]], [[Guido Reni|Renija]] in drugih umetnikov.
 
Zaradi simetrije je dal Michelangelo na desno stran zgraditi identično stavbo, t.i. [[Muzejska palača, Rim|Muzejsko palačo]]. V Palači konservatorjev je od leta 1471 najstarejša javna muzejska postavitev na svetu, <ref>{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=87}}</ref> z zbirko antičnih starin. V Senatski palači je sedaj pisarna [[župan]]a rimske mestne občine, sejna dvorana občinskega sveta in druge upravne dvorane.
{{glavni|Konservatorska palača, Rim}}
 
V [[Konservatorska palača, Rim|Konservatorski palači]] so danes na ogled t.i. konservatorske dvorane, muzej in [[Pinakoteka, Rim|Pinakoteka]], sloveča likovna galerija, ki jo je ustanovil [[papež Benedikt XIV.]], v njej so na ogled dela [[Anthonis van Dyck|van Dycka]], [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], [[Guercino|Guercina]], [[Guido Reni|Renija]] in drugih umetnikov.
Leta 1583 je dal [[papež Pavel III.]] v središče dvanajsterokrake zvezde na kapitolskem trgu preseliti antični [[bron]]asti kip cesarja [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]], za katerega so zmotno domnevali, da predstavlja krščanskega cesarja [[Konstantin Veliki|Konstantina Velikega]]. Ta zmota je kip obvarovala, da ga niso uničili in stalili. Originalni kip, ki je bil prvotno pozlačen, danes hranijo v Kapitolskem muzeju, na trgu pa so postavili njegovo kopijo.
 
Leta 1583 je dal [[papež Pavel III.]] v središče dvanajsterokrake zvezde na kapitolskem trgu preseliti antični [[bron]]asti [[Kip Marka Avrelija, Rim|kip cesarja]] [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]], za katerega so zmotno domnevali, da predstavlja krščanskega cesarja [[Konstantin Veliki|Konstantina Velikega]]. Ta zmota je kip obvarovala, da ga niso uničili in stalili. Originalni kip, ki je bil prvotno pozlačen, danes hranijo v Kapitolskem muzeju, na trgu pa so postavili njegovo kopijo.
{{glavni|Kip Marka Avrelija, Rim}}
 
== Sklici ==
37.150

urejanj

Navigacijski meni