Severska dinastija: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[Slika:Septimius Severus busto-Musei Capitolini.jpg|thumb|Septimij Sever]] |
[[Slika:Septimius Severus busto-Musei Capitolini.jpg|thumb|Septimij Sever]] |
||
Zmeda okrog prestola, v kateri so [[ |
Zmeda okrog prestola, v kateri so [[pretorijci]] prodajali cesarski položaj tistim, ki so jim več ponujali, se je po krvavi državljanski vojni končala z zmago guvernerja [[Panonija (rimska provinca)|Panonije]], surovega in neuničljivega [[Septimij Sever|Septimija Severa]] ([[193]] – [[211]]) iz severne [[Afrika (rimska provinca)|Afrike]]. Okretni cesar se je obdal z modrimi svetovalci. Zasledoval ga je [[rimski senat|senat]], ki ga ni podrl, on pa se je zanašal na [[rimska vojska|vojake]], ki jih je vezal nase z denarnimi nagradami in možnostmi napredovanja na visoke položaje. Njegova dinastična politika je pripeljala na prestol njegova sinova [[Karakala]] in [[Geta]]. Karakala se je poskušal priljubiti Rimu z graditvijo kopališč, a so ga zaradi njegove strahovlade umorili. Z zakonom ''[[Constitutio Antoniniana]]'' je leta [[212]] vsem svobodno rojenim prebivalcem v državi podelil [[rimsko državljanstvo]]. Nasledil ga je [[Elagabal]] ([[218]] – [[222]]), svečenik [[Sirija|sirijskega]] [[bog]]a [[sonce|sonca]]. [[Sever Aleksander|Severa Aleksandra]] (222 – 235) so umorili vojaki, ko se je prišel na [[limes]] pogajat z [[Alemani]]. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
Redakcija: 17:31, 5. april 2019
Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.
Zmeda okrog prestola, v kateri so pretorijci prodajali cesarski položaj tistim, ki so jim več ponujali, se je po krvavi državljanski vojni končala z zmago guvernerja Panonije, surovega in neuničljivega Septimija Severa (193 – 211) iz severne Afrike. Okretni cesar se je obdal z modrimi svetovalci. Zasledoval ga je senat, ki ga ni podrl, on pa se je zanašal na vojake, ki jih je vezal nase z denarnimi nagradami in možnostmi napredovanja na visoke položaje. Njegova dinastična politika je pripeljala na prestol njegova sinova Karakala in Geta. Karakala se je poskušal priljubiti Rimu z graditvijo kopališč, a so ga zaradi njegove strahovlade umorili. Z zakonom Constitutio Antoniniana je leta 212 vsem svobodno rojenim prebivalcem v državi podelil rimsko državljanstvo. Nasledil ga je Elagabal (218 – 222), svečenik sirijskega boga sonca. Severa Aleksandra (222 – 235) so umorili vojaki, ko se je prišel na limes pogajat z Alemani.