Songcen Gampo: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 35: | Vrstica 35: | ||
[[Slika:Songtsen Library.jpg|left|thumb|262x262px|Knjižnica Songcen v Deradunu, v Indiji hrani številne tibetanske in himalajske verske, kulturne in zgodovinske dokumente]] |
[[Slika:Songtsen Library.jpg|left|thumb|262x262px|Knjižnica Songcen v Deradunu, v Indiji hrani številne tibetanske in himalajske verske, kulturne in zgodovinske dokumente]] |
||
Vrstica 43: | Vrstica 62: | ||
=== Literatura === |
=== Literatura === |
||
* {{cite book |last=Beckwith |first=Christopher I |title=Tibetanski imperij v Centralni Aziji: Zgodovina bojev velikih sil med Tibetanci, Turki, Arabci, in Kitajci z zgodnjem srednjem veku |url = https://books.google.com/books?id=7G61UifCEZMC |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-02469-3}} |
* {{cite book |last=Beckwith |first=Christopher I |title=Tibetanski imperij v Centralni Aziji: Zgodovina bojev velikih sil med Tibetanci, Turki, Arabci, in Kitajci z zgodnjem srednjem veku |url = https://books.google.com/books?id=7G61UifCEZMC |year=1993 |publisher=Princeton University Press |isbn=0-691-02469-3}} |
||
* {{Citation |last = Dotson |first =Brandon |year = 2006 |title =Administracija in pravo v Tibetanskem imperiju:Poglavje o pravo in družavi in njenih starih tibetanskih predhodnikov |type = D.Phil. Thesis, Tibetan and Himalayan Studies |publisher = Oriental Institute University of Oxford}} |
* {{Citation |last = Dotson |first =Brandon |year = 2006 |title =Administracija in pravo v Tibetanskem imperiju:Poglavje o pravo in družavi in njenih starih tibetanskih predhodnikov |type = D.Phil. Thesis, Tibetan and Himalayan Studies |publisher = Oriental Institute University of Oxford}} |
||
* {{cite book |author=Dudjom |title=Njingma sekta tibetanskega budizma: njeni temelji in zgodovina |url = https://books.google.com/books?id=5DI6AwAAQBAJ |date=1991 |publisher=Wisdom Publications |isbn = 978-0-86171-734-7}} |
* {{cite book |author=Dudjom |title=Njingma sekta tibetanskega budizma: njeni temelji in zgodovina |url = https://books.google.com/books?id=5DI6AwAAQBAJ |date=1991 |publisher=Wisdom Publications |isbn = 978-0-86171-734-7}} |
Redakcija: 08:56, 23. marec 2019
Songcen Gampo | |||||
---|---|---|---|---|---|
Cesar Tibeta | |||||
Tibetanski cesar | |||||
Predhodnik | Namri Songcen | ||||
Naslednik | Mangsong Mangcen | ||||
Rojstvo | 604 ali 617 Maižokungar, Tibet | ||||
Smrt | 650 Tibet | ||||
Pokop | 651 smu-ri-smug-bo, Dolina kraljev, Čonggje | ||||
Zakonec | Pogong Mongza Tričam Bal-mo-bza' Khri-btsun (princesa Brikuti, iz Nepala) Gjasa Mung-čang (princesa Venčeng, iz kitajske Dinastije Tang) Mi-nyag-bza' Šjal-mo-bcun (iz Tanguta) Ri-thig-man (from Šangšung) | ||||
Potomci | Gungsong Gungcen | ||||
| |||||
Tibetanščina | |||||
Wylie transliteration | Srong-btsan sGam-po | ||||
THL | Songcen Gampo | ||||
Oče | Namri Songcen | ||||
Mati | Driza Tökarma | ||||
Religija | Tibetanski budizem |
Songcen Gampo[1] (tibetanščina: སྲོང་བཙན་སྒམ་པོ, Wylie: srong btsan sgam po, 569–649?/605–649?), tudi Songzan Ganbu(kitajsko: 松赞干布 Sōngzàn Gānbù), je bil 33. tibetanski kralj in ustanovitelj Tibetanskega imperija[a], ki se mu pripisujejo zasluge za uvedbo budizma na Tibetu, pod vplivom svojih nepalske in kitajskih kraljic. S pokoritvijo sosednjih tibetanskih kraljevin ga štejemo za zružitelja Tibeta. .[2] Smatra se tudi za utemeljitelja tibetanske pisave ter za ustanovitelja klasične tibetanščine, jezika, ki so ga govorili v njegovi regiji, kot knjižnega jezika Tibeta.
Njegova mati, kraljica, se je imenovala Driza Tökarma (Wylie: 'bri bza thod dkar ma "Bri žena [imenovana] ženska bele lobanje"). Datum njegovega rojstva in čas prevzema trona ni gotov. Po tibetanskem štetju je sprejeto, da je bil rojen v letu bika po tibetanskem koledarju, kar pomeni naslednja možna leta: 557, 569, 581, 593, 605 ali 617 n.š..[3] Verjetno je tron nasledil, ko je imel komaj trinajst ali celo dvanajst let, kar pomeni okrog leta 629.[2][4]
Sklici
- ↑ 1957-, Powers, John, (2016). Budistična stranka : kako prebivalci Ljudske republike Kitajske delujejo za definicijo in kontrolo Tibetanskega Budizma. New York: Oxford University Press. str. Appendix B, Page 16. ISBN 9780199358151. OCLC 947145370.
{{navedi knjigo}}
: Vzdrževanje CS1: dodatno ločilo (povezava) Vzdrževanje CS1: številska imena: seznam avtorjev (povezava) - ↑ 2,0 2,1 Shakabpa 1967, str. 25.
- ↑ bsod nams rgyal mtshan 1994, str. 161, b.449, 191 n.560.
- ↑ Beckwith 1993, str. 19 n. 31..
- ↑ tibetanščina: བོད, Wylie: bod; kitajsko: 吐蕃; pinjin: Tǔbō/Tǔfán; Wade–Giles: T'u3-po1/T'u3-fan2
Literatura
- Beckwith, Christopher I (1993). Tibetanski imperij v Centralni Aziji: Zgodovina bojev velikih sil med Tibetanci, Turki, Arabci, in Kitajci z zgodnjem srednjem veku. Princeton University Press. ISBN 0-691-02469-3.
- Dotson, Brandon (2006), Administracija in pravo v Tibetanskem imperiju:Poglavje o pravo in družavi in njenih starih tibetanskih predhodnikov (D.Phil. Thesis, Tibetan and Himalayan Studies), Oriental Institute University of Oxford
- Dudjom (1991). Njingma sekta tibetanskega budizma: njeni temelji in zgodovina. Wisdom Publications. ISBN 978-0-86171-734-7.
- Gyatso, Janet; Havnevik, Hanna (2005). Ženske na Tibetu. Columbia University Press. ISBN 978-0-231-13098-1.
- Gyurme Dorje (1999). Tibet Handbook: Z Butanom. Footprint Handbooks. ISBN 978-1-900949-33-0.
- Laird, Thomas (2006). Tibetanska zgodba: Pogovor z Dalai Lamo. Grove Press. ISBN 978-0-8021-1827-1.
- Lee, Don Y (1981). Zgodovina zgodnjih odnosov med Kitajsko in Tibetom: Od Chiu t'ang-shu, dokumentarni pregled. Bloomington: Eastern Press. ISBN 0-939758-00-8.
- Pelliot, Paul (1961). Antična zgodovina Tibeta. Paris: Librairie d'Amérique et d'orient.
- Powers, John (2004). Zgodovina kot propaganda tibetanskih izgnancev proti Ljudski republiki Kitajski. New York, N.Y.: Oxford University Press. ISBN 978-0-19-517426-7.
- Richardson, Hugh E. (1965). »Koliko star je bil Srong Brtsan Sgampo«. Bulletin of Tibetology. 2 (1).
- Shakabpa, Tsepon W. D. (1967). Tibet: Politična zgodovina. New Haven and London: Yale University Press.
- Yeshe De Project (1986). Starodavni Tibet: Raziskava materialov iz Yeshe De Project. Dharma Publ. ISBN 978-0-89800-146-4.
Zunanje povezave
- http://www.asianart.com/articles/jaya/kings.html Lista Ličavi kraljev in pripisanih letnic, iz: "Skulpture iz Kušanskega obdobja iz časa vladavine Džaja Varma-, A.D. 184/185. Katmandu, Nepal." Kashinath Tamot and Ian Alsop. See: http://www.asianart.com/articles/jaya/index01_12.html
Vladarski nazivi | ||
---|---|---|
Predhodnik: Namri Songcen |
Cesar Tibeta | Naslednik: Mangsong Mangcen |