Mitilena: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.611 urejanj
m arheološka najdišča
Octopus (pogovor | prispevki)
48.611 urejanj
zgodovina
Vrstica 38: Vrstica 38:
|population_blank1 =
|population_blank1 =
|population_blank1_title = mesto
|population_blank1_title = mesto
|population_as_of = 2011<ref name=ref1>''Απογραφή Πληθυσμού - Κατοικιών 2011''. ΜΟΝΙΜΟΣ Πληθυσμός" (v grščini). Hellenic Statistical Authority.</ref>
|population_as_of = 2011
|population_note =
|population_note =
|population_total = 29.656
|population_total = 29.656
Vrstica 64: Vrstica 64:


'''Mitilena''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Μυτιλήνη}} Mytilini [mitiˈlini]) je mesto na jugovhodu otoka [[Lezbos]]a, ustanovljeno v 11. stoletju pr. n. št. Mitilena je bila glavno mesto in pristanišče otoka in hkrati prestolnica severnoegejske regije in sedež njenega guvernerja. Bila je tudi ena od trinajst okrožij na otoku Lezbosu in sedež [[Metropolit|metropolit]]a vzhodne [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]].
'''Mitilena''' ([[Grščina|grško]] {{jezik-el2|Μυτιλήνη}} Mytilini [mitiˈlini]) je mesto na jugovhodu otoka [[Lezbos]]a, ustanovljeno v 11. stoletju pr. n. št. Mitilena je bila glavno mesto in pristanišče otoka in hkrati prestolnica severnoegejske regije in sedež njenega guvernerja. Bila je tudi ena od trinajst okrožij na otoku Lezbosu in sedež [[Metropolit|metropolit]]a vzhodne [[Pravoslavna cerkev|pravoslavne cerkve]].

==Zgodovina==
Antična Mitilena je stala na majhnem otoku tik ob obali Lezbosa, z dograditvijo severnega in južnega pristanišča pa se je združila z otokom. Med pristaniščema je bil sprva 700 m dolg in 30 m širok kanal. Ožina je bila globoka dva metra in dovolj široka za plovbo [[Triera|trirem]] s tremi ali več vrstami vesel. Sčasoma sta se v njej nabrala mulj in zemlja in ovirala plovbo, potem pa so jo dokončno zasuli.<ref>''Harbor of Mytilene''. Arhivirano 8. avgusta 2014 na Wayback Machine. Pridobljeno 31. julija 2014.</ref>

V 7. stoletju pr. n. št. je Mitilena uspešno tekmovala z Mitimno na severu otoka za prevlado na otoku in postala središče uspešnega zaledja vzhodnega dela otoka. Najslavnejši meščani so bili Sapfo in Alkej in državnik Pitakus. Mesto je slovelo po veliki proizvodnji kovancev iz [[Elektron (zlata zlitina)|elektrona]], ki so jih kovali od poznega 6. do sredine 4. stoletja pr. n. št.
<ref>[https://www.asiaminorcoins.com/gallery/thumbnails.php?album=56 ''Asia Minor Coins - ancient coins of Mytilene''].</ref>

Upor Mitilene proti [[Atene|Atenam]] leta 428 pr. n. št. je zatrla atenska ekspedicijska vojska. Atenski javni zbor je po zmagi izglasoval sklep, da se vsi moški meščani Mitilene pobijejo, ženske in otroci pa prodajo za sužnje. Naslednji dan so sklep preklicali in proti Lesbosu poslali najhitrejšo triremo, da bi preklic sporočila atenski vojski. Pot, dolgo 186 milj (344 km), je preplula v manj kot enem dneu, vendar je bila prepozna. V tem času so že usmrtili tisoč upornih meščanov.

V Mitileni je dve leti (337-335 pr. n. št.) živel [[Aristotel]] s svojim prijateljem in naslednikom [[Teofrast]]om, rojenim na Lesbosu. Po vrnitvi je postal učitelj [[Aleksander Veliki|Aleksandra]], sina [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]].<ref>[https://ivu.org/history/greece_rome/theophrastus.html ''Bio of Theophrastus'']. Pridobljeno 11. decembra 2007.</ref><ref>[https://www.gradesaver.com/author/aristotle/ ''Grade Saver bio on Aristotle'']. Pridobljeno 11. decembra 2007.</ref>

Mitilence so leta 81 pr. n. št. uspešno oblegali in premagali [[Rimska republika|Rimljani]], med katerimi je bil tudi mladi [[Julij Cezar]].<ref>Thorne, James (2003). ''Julius Caesar: Conqueror and Dictator''. The Rosen Publishing Group. str. 34. ISBN 978-0-8239-3595-6.</ref> Četudi je Mitilena podpirala premagance v večini velikih vojn v 1. stoletju pr. n. št., so njeni državniki uspešno prepričali Rim, da bodo odtlej podpirali rimske vladarje Sredozemlja in Mitilena se je rimskih časih razvila v cvetoče mesto.
Leta 56 n. št. sta se v mestu za nekaj časa ustavila [[Evangelist Luka|evangelist Luka]] in [[Apostol Pavel|apostol Pavel]] na povratku s Pavlovega tretjega misijonarskega potovanja (Apostolska dela 20:14). Priplula sta iz [[Asos]]a in nadaljevala plovbo proti [[Hios]]u.

==Sklici==
{{sklici|2}}


{{Normativna kontrola}}
{{Normativna kontrola}}

Redakcija: 21:19, 22. marec 2019

Mitilena

Μυτιλήνη
mesto
Mitilena
Mitilena
Mitilena se nahaja v Grčija
Mitilena
Mitilena
Geografska lega v Grčiji
Koordinati: 39°6′N 26°33′E / 39.100°N 26.550°E / 39.100; 26.550
DržavaZastava Grčije Grčija
PeriferijaSeverna Egeja
RegijaLesbos
ObčinaMitilena
Površina
 • mesto107,46 km2
Nadm. višina
8 m
Prebivalstvo
 (2011[1])
 • mesto29.656
 • Metropolitansko obm.
37.890
Časovni pasUTC+2 (CET)
Poštna številka
811 00
Omrežna skupina22510
Spletna stran[www.mytilene.gr www.mytilene.gr]

Mitilena (grško starogrško Μυτιλήνη Mytilini [mitiˈlini]) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11. stoletju pr. n. št. Mitilena je bila glavno mesto in pristanišče otoka in hkrati prestolnica severnoegejske regije in sedež njenega guvernerja. Bila je tudi ena od trinajst okrožij na otoku Lezbosu in sedež metropolita vzhodne pravoslavne cerkve.

Zgodovina

Antična Mitilena je stala na majhnem otoku tik ob obali Lezbosa, z dograditvijo severnega in južnega pristanišča pa se je združila z otokom. Med pristaniščema je bil sprva 700 m dolg in 30 m širok kanal. Ožina je bila globoka dva metra in dovolj široka za plovbo trirem s tremi ali več vrstami vesel. Sčasoma sta se v njej nabrala mulj in zemlja in ovirala plovbo, potem pa so jo dokončno zasuli.[2]

V 7. stoletju pr. n. št. je Mitilena uspešno tekmovala z Mitimno na severu otoka za prevlado na otoku in postala središče uspešnega zaledja vzhodnega dela otoka. Najslavnejši meščani so bili Sapfo in Alkej in državnik Pitakus. Mesto je slovelo po veliki proizvodnji kovancev iz elektrona, ki so jih kovali od poznega 6. do sredine 4. stoletja pr. n. št. [3]

Upor Mitilene proti Atenam leta 428 pr. n. št. je zatrla atenska ekspedicijska vojska. Atenski javni zbor je po zmagi izglasoval sklep, da se vsi moški meščani Mitilene pobijejo, ženske in otroci pa prodajo za sužnje. Naslednji dan so sklep preklicali in proti Lesbosu poslali najhitrejšo triremo, da bi preklic sporočila atenski vojski. Pot, dolgo 186 milj (344 km), je preplula v manj kot enem dneu, vendar je bila prepozna. V tem času so že usmrtili tisoč upornih meščanov.

V Mitileni je dve leti (337-335 pr. n. št.) živel Aristotel s svojim prijateljem in naslednikom Teofrastom, rojenim na Lesbosu. Po vrnitvi je postal učitelj Aleksandra, sina Filipa II. Makedonskega.[4][5]

Mitilence so leta 81 pr. n. št. uspešno oblegali in premagali Rimljani, med katerimi je bil tudi mladi Julij Cezar.[6] Četudi je Mitilena podpirala premagance v večini velikih vojn v 1. stoletju pr. n. št., so njeni državniki uspešno prepričali Rim, da bodo odtlej podpirali rimske vladarje Sredozemlja in Mitilena se je rimskih časih razvila v cvetoče mesto.

Leta 56 n. št. sta se v mestu za nekaj časa ustavila evangelist Luka in apostol Pavel na povratku s Pavlovega tretjega misijonarskega potovanja (Apostolska dela 20:14). Priplula sta iz Asosa in nadaljevala plovbo proti Hiosu.

Sklici

  1. ↑ Απογραφή Πληθυσμού - Κατοικιών 2011. ΜΟΝΙΜΟΣ Πληθυσμός" (v grščini). Hellenic Statistical Authority.
  2. ↑ Harbor of Mytilene. Arhivirano 8. avgusta 2014 na Wayback Machine. Pridobljeno 31. julija 2014.
  3. ↑ Asia Minor Coins - ancient coins of Mytilene.
  4. ↑ Bio of Theophrastus. Pridobljeno 11. decembra 2007.
  5. ↑ Grade Saver bio on Aristotle. Pridobljeno 11. decembra 2007.
  6. ↑ Thorne, James (2003). Julius Caesar: Conqueror and Dictator. The Rosen Publishing Group. str. 34. ISBN 978-0-8239-3595-6.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mitilena&oldid=5113915«