Avgust Černigoj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
G-Cup (pogovor | prispevki)
1.958 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 4: Vrstica 4:
Černigoj je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] poučeval risanje v [[Postojna|Postojni]]. Od [[1922]] je študiral na [[münchen]]ski [[akademija (šola)|akademiji]] [[Becker-Gundahel]] in umetnoobrtni šoli [[Hillerbrand]].
Černigoj je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] poučeval risanje v [[Postojna|Postojni]]. Od [[1922]] je študiral na [[münchen]]ski [[akademija (šola)|akademiji]] [[Becker-Gundahel]] in umetnoobrtni šoli [[Hillerbrand]].


Bil je učenec v Weimarju na [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhausu]]. Tu je dobil osnove [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Bauhaus je veljal kot sinonim za [[avantgarda|avantgardo]] in [[socializem]]. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta [[1924]], je prišel v konflikt s takratno politično vlado, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v kostruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko mislečimi umetniki.
Bil je zelo kratek čas učenec v Weimarju na [[Bauhaus (šola oblikovanja)|Bauhausu]]. Tu se je le seznanil z osnovami [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]]. Bauhaus je veljal kot sinonim za [[avantgarda|avantgardo]] in [[socializem]]. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta [[1924]], je prišel v konflikt s takratno politično oblastjo, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v konstruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko in avantgardno mislečimi umetniki.


V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih [[ladja|ladijskih]] dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Coculich in druge. Ob tem je gojil krajino, [[Marina (slika)|marino]], [[tihožitje]] in [[portret]] v duhu poetičnega barvnega realizma z [[nadrealizem|nadrealističnimi]] primesmi, zlasti v [[Jedkanica|jedkanici]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je poslikal [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Drežnica|Drežnici]], Grahovem, [[Knežak]]u, [[Dolnja Košana|Košani]] in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.
V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih [[ladja|ladijskih]] dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Cosulich in druge. Ob tem je gojil motiviko krajine, [[Marina (slika)|marin]], [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret|portretov]] v duhu poetičnega barvnega realizma z [[nadrealizem|nadrealističnimi]] primesmi, zlasti v [[Jedkanica|jedkanici]]. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je poslikal [[cerkev (zgradba)|cerkve]] v [[Drežnica|Drežnici]] (skupaj z Mušičem), Grahovem, [[Knežak]]u (Križev pot), [[Dolnja Košana|Košani]] in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.


V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek [[kubizem|kubistične]] interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] se je posvetil [[kolaž]]em in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je ukvarjal z [[risba|risbo]], drobno [[grafika|grafiko]] in [[akvarel]]om. Černigoj je utemeljitelj [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]] pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, 1981 pa je postal (zunanji) dopisni član [[SAZU]].
V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek [[kubizem|kubistične]] interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let [[20. stoletje|20. stoletja]] se je posvetil [[kolaž]]em in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je v Lipici ukvarjal z [[risba|risbo]], drobno [[grafika|grafiko]] in [[akvarel]]om. Černigoj je utemeljitelj [[konstruktivizem (umetnost)|konstruktivizma]] pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, 1981 pa je postal (zunanji) dopisni član [[SAZU]].


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==

Redakcija: 16:46, 10. marec 2019

Avgust Černigoj
Rojstvo24. avgust 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:24|2|0}})[1][2][3]
Trst
Smrt17. november 1985({{padleft:1985|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:17|2|0}})[1][2][3] (87 let)
Sežana
Državljanstvo Italija
 Avstro-Ogrska
 Kraljevina Italija
 Svobodno tržaško ozemlje
Poklicslikar, tiskarski grafik, grafik

Avgust Černigoj, slovenski slikar, grafik,* 24. avgust 1898, Trst, † 17. november 1985, Sežana.

Černigoj je v Trstu obiskoval umetno-obrtno šolo in po koncu prve svetovne vojne poučeval risanje v Postojni. Od 1922 je študiral na münchenski akademiji Becker-Gundahel in umetnoobrtni šoli Hillerbrand.

Bil je zelo kratek čas učenec v Weimarju na Bauhausu. Tu se je le seznanil z osnovami konstruktivizma. Bauhaus je veljal kot sinonim za avantgardo in socializem. Z razstavo na ljubljanski Tehniški šoli leta 1924, je prišel v konflikt s takratno politično oblastjo, tako da je moral leta 1925 zapustiti Ljubljano. Sodeloval je v konstruktivističnem gibanju v Trstu, družil se je z enako vsestransko in avantgardno mislečimi umetniki.

V letih 1927−1937 se je ukvarjal s slikanjem velikih ladijskih dekoracij v okviru Studia d'architettura e decorazione za družbe Lloyd, Cosulich in druge. Ob tem je gojil motiviko krajine, marin, tihožitij in portretov v duhu poetičnega barvnega realizma z nadrealističnimi primesmi, zlasti v jedkanici. Med vojno je poslikal cerkve v Drežnici (skupaj z Mušičem), Grahovem, Knežaku (Križev pot), Košani in Baču. Po 2. svetovni vojni je bil vse do upokojitve 1970 profesor risanja na slovenski gimnaziji in na slovenskem učiteljišču v Trstu.

V povojnem obdobju kaže njegovo ustvarjanje razvoj od krajinarstva prek kubistične interpretacije videnega (okoli 1956) do nove abstrakcije (okoli 1960). Proti koncu šestdesetih let 20. stoletja se je posvetil kolažem in konstruiranju objektov in okoli 1970 dosegel ponoven ustvarjalni vzpon. V zadnjih letih pa se je v Lipici ukvarjal z risbo, drobno grafiko in akvarelom. Černigoj je utemeljitelj konstruktivizma pri nas in eden najvidnejših predstavnikov zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Leta 1976 je prejel Prešernovo nagrado, 1981 pa je postal (zunanji) dopisni član SAZU.

Glej tudi



Stub icon

Ta članek o slikarju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ 1,0 1,1 RKDartists
  2. ↑ 2,0 2,1 European Theatre Architecture — Arts and Theatre Institute.
  3. ↑ 3,0 3,1 The Fine Art Archive — 2003.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Avgust_Černigoj&oldid=5109670«