Predloga:X5: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Kovmatic (pogovor | prispevki)
m Prevod iz angleške Wikipedije
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}
{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}
==Spolzko cestišče==
==VOZILA S PREDNOSTJO IN VOZILA ZA SPREMSTVO=




To so vozila, ki imajo dovoljenje za uporabo zvočnih in svetlobnih znakov. Naprava za zvočne znake je sirena, ki ima možnost oddajanja najmanj dveh ali več različnih frekvenc in glasnosti. Znak s sireno ima najmanj dva in največ tri intervale. Naprave za oddajanje svetlobnih znakov pa so modre, rdeče utripajoče luči in modre luči. Njihova svetloba je prepoznavna vsem udeležencem v cestnem prometu.


Spolzko cestišče ali drsnost na cesti (majhna odpornost proti drsenju zaradi nezadostnega trenja na cestišču) je tehnični izraz za kumulativne učinke snega, ledu, vode, razsutega materiala in teksture cestne površine na vleko, ki jo povzročajo kolesa vozila.
VOZILA S PREDNOSTJO: Vozila policije, vozila državnih organov, vozila vojaške policije, vozila za nujno medicinsko pomoč in druga reševalna vozila, gasilska vozila, vozila carinske službe, službena vozila cestninskih nadzornikov, vozila prometnega inšpektorata RS, vozila mobilne enote veterinarske uprave RS, specialna vozila za prevoz zaprtih oseb uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, državnega tožilstva in preiskovalne službe sodišča, intervencijska vozila civilne zaščite, gorske reševalne službe in mobilne enote ekološkega laboratorija.
Svetlobne in zvočne znake, je dovoljeno uporabljati le za izvedbo nujnih nalog. Kadar imajo vozila prižgano modro luč, jim je potrebno dati prostor za premik oziroma se jim je potrebno umakniti ali ustaviti.


Drsnost na cesti se lahko meri bodisi v smislu trenja med prosto vrtljivim kolesom in tlemi ali zavorne razdalje zavornega vozila in je povezana s koeficientom trenja med pnevmatiko in površino ceste.
VOZILA ZA SPREMSTVO: Uporabljajo rdeče- modro luč, za spremstvo enega ali več vozil. Pri srečanju s temi vozili je potrebno takoj ustaviti vozilo na varnem mestu in počakati da se vozila odpeljejo mimo.
Ob srečanju z vozilom, ki uporabi modro luč in zvočni znak, je potrebno zmanjšati hitrost in ustaviti na primernem mestu.


Javne agencije za gradnje porabijo precejšen del svojega proračuna za merjenje in zmanjšanje drsnosti. Celo majhno povečanje drsnosti odseka ceste lahko desetkrat poveča stopnjo nesreč na cestnem odseku. Vzdrževalne dejavnosti, ki vplivajo na drsenje, vključujejo popravilo drenaže, odstranjevanje snega in ulično pometanje. Intenzivnejši ukrepi lahko vključujejo mletje ali mletje površine, ki se je obrabila gladko, površinska obdelava, kot je čip, ali prekrivanje nove plasti asfalta.


Poseben problem varnosti v cestnem prometu je razdrobljeno trenje ali μ (mu) - razcepitev; ko se trenje bistveno razlikuje med levo in desno stranjo. Cesta se potem ne sme zaznati kot nevarna pri pospeševanju, križarjenju ali celo mehkem zaviranju, toda v primeru trdega zaviranja bo razlika trenja povzročila, da se vozilo začne vrteti proti strani, ki nudi večji oprijem. Razdrobljeno trenje lahko povzroči nenadno izgubo kontrole zglobnih tovornjakov, medtem ko lahko tovornjaki z vlečnimi priklopniki doživijo pojave priklopnika. Razdrobljeno trenje je lahko posledica nepravilnega popravila na kraju samem, ki povzroči veliko odstopanje teksture (cest) in barve (tanek led na na novo tlakovane črne lise se odtaja hitreje kot led na starem sivem asfaltu) čez cestni odsek. Nadvozi in mostovi so ob nižjih temperaturah bolj nagnjeni k poledici kot ceste, ki imajo pod asfaltom zemljo kot naravni izolator.

Vaja vaja
'''Plinski razpršilec''' oziroma poprovec je (kemična spojina, ki draži oči in z tem povzroči solze, bolečine, in začasno slepoto), ki se uporablja se v policiji, vojski, za nadzor nemirov, nadzor množic in za samoobrambo, vključno z obrambo pred psi in medvedi. Njegov pekoč učinek povzroča, da se morajo oči zapret in z tem napadalcu odvzamemo vid. Ta začasna slepota omogoča policistu, da lažje obvlada osebo. Žrvtam pa ki ga uporoabijo za samoobrambo dajo dovolj časa za pobeg. Prav tako povzroča nelagodje in pekočo bolečino v pljučah, ki povzroči težko dihanje. Velja za zelo varno obrambno sredstvo saj je bilo smrtnih primerov zelo malo.

Redakcija: 00:17, 21. januar 2019

Pozdravljeni v Peskovniku Wikipedije! Na tej strani lahko po mili volji vadite in preizkušate urejanje. Za urejanje kliknite tukaj ali zavihek uredi kodo zgoraj (oziroma uredi za urejanje v VisualEditorju), vnesite spremembe in, ko ste končali, kliknite gumb Shrani stran. Vsebina tu ne bo ostala trajno. Stran na vsake toliko izpraznimo.

Prosimo vas, da v peskovnik(-e) ne dodajate avtorsko zavarovane, žaljive ali profane vsebine. Če imate glede Wikipedije kakršna koli vprašanja, jih postavite pod lipo. Hvala!

Če ste se registrirali in ste trenutno prijavljeni, lahko tukaj poiščete ali ustvarite svoj lastni peskovnik. Za lažji dostop do osebnega peskovnika kliknite na povezavo »Peskovnik« na vrhu strani (v menuju pod vašim imenom). Če povezave ne vidite, v vaših nastavitvah obkljukajte v razdelku Uporabniški vmesnik vrstico »Moj peskovnik«.

Za eksperimentiranje lahko uporabljate tudi predloge X1, X2, X3, X4, X5 in X6.

Spolzko cestišče

Spolzko cestišče ali drsnost na cesti (majhna odpornost proti drsenju zaradi nezadostnega trenja na cestišču) je tehnični izraz za kumulativne učinke snega, ledu, vode, razsutega materiala in teksture cestne površine na vleko, ki jo povzročajo kolesa vozila.

Drsnost na cesti se lahko meri bodisi v smislu trenja med prosto vrtljivim kolesom in tlemi ali zavorne razdalje zavornega vozila in je povezana s koeficientom trenja med pnevmatiko in površino ceste.

Javne agencije za gradnje porabijo precejšen del svojega proračuna za merjenje in zmanjšanje drsnosti. Celo majhno povečanje drsnosti odseka ceste lahko desetkrat poveča stopnjo nesreč na cestnem odseku. Vzdrževalne dejavnosti, ki vplivajo na drsenje, vključujejo popravilo drenaže, odstranjevanje snega in ulično pometanje. Intenzivnejši ukrepi lahko vključujejo mletje ali mletje površine, ki se je obrabila gladko, površinska obdelava, kot je čip, ali prekrivanje nove plasti asfalta.

Poseben problem varnosti v cestnem prometu je razdrobljeno trenje ali μ (mu) - razcepitev; ko se trenje bistveno razlikuje med levo in desno stranjo. Cesta se potem ne sme zaznati kot nevarna pri pospeševanju, križarjenju ali celo mehkem zaviranju, toda v primeru trdega zaviranja bo razlika trenja povzročila, da se vozilo začne vrteti proti strani, ki nudi večji oprijem. Razdrobljeno trenje lahko povzroči nenadno izgubo kontrole zglobnih tovornjakov, medtem ko lahko tovornjaki z vlečnimi priklopniki doživijo pojave priklopnika. Razdrobljeno trenje je lahko posledica nepravilnega popravila na kraju samem, ki povzroči veliko odstopanje teksture (cest) in barve (tanek led na na novo tlakovane črne lise se odtaja hitreje kot led na starem sivem asfaltu) čez cestni odsek. Nadvozi in mostovi so ob nižjih temperaturah bolj nagnjeni k poledici kot ceste, ki imajo pod asfaltom zemljo kot naravni izolator.