Serek: Razlika med redakcijama
glede na knjigo Zgodovina Starega Egipta sem sereh popravila nazaj v serek, kot se je odločil že Octopus |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Hiero|Serek|<hiero>O33</hiero><br>(Unicode: '''𓊁''' )|align=right|era=egypt}} |
{{Hiero|Serek|<hiero>O33</hiero><br>(Unicode: '''𓊁''' )|align=right|era=egypt}} |
||
V egiptovskih [[hieroglif]]ih je ''' |
V egiptovskih [[hieroglif]]ih je '''serek''' pravokoten okvir z nišami ali pročeljem [[palača|palače]] starodavne [[egipčanska arhitektura|egipčanske arhitekture]], v kateri je kraljevo ime. Nad njo (običajno) stoji [[Hor]] (sokol). Serek je prvi znak, ki se je uporabljal za kraljevo ime v stari egipčanski [[ikonografija|ikonografiji]], ki je veljala pred novejšo in bolj znano [[kartuša|kartušo]] v obdobju [[Četrta egipčanska dinastija|četrte dinastije]], ki je vladala 500−700 let. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
[[Slika:Egypte louvre 290.jpg|thumb| |
[[Slika:Egypte louvre 290.jpg|thumb|Serek faraona Džeta, [[Prva egipčanska dinastija|prva dinastija]], z njegovim imenom v okvirju in Horom (sokol). To je stela z njegovega groba v [[Abidos|Abidu]] in je zdaj v Louvru v Parizu.<ref name=Bard-AoAE114 /> Ta pogrebna stela je ena od dveh, ki sta bili na vzhodni strani grobnice v Abidu in označevali kraj, na katerem so darovali. Širina stele je približno 65 cm, višina pa približno 143 cm.<ref name="Robins-33"/>]] |
||
Eden najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v [[Stari Egipt|starem Egiptu]] je bilo ime [[kralj]]a, saj so [[faraon]]i skrbeli, da bi tudi prihodnje generacije poznale svoje kralje.<ref name="Bard-AoAE114">Kathryn A. Bard, ''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt''. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.</ref> |
Eden najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v [[Stari Egipt|starem Egiptu]] je bilo ime [[kralj]]a, saj so [[faraon]]i skrbeli, da bi tudi prihodnje generacije poznale svoje kralje.<ref name="Bard-AoAE114">Kathryn A. Bard, ''An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt''. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.</ref> Serek je bil prvič uporabljen že pri vladarjih preddinastičnega obdobja, kar se je nadaljevalo skoraj vso zgodovino Egipta kljub uporabi kartuše.<ref>Ian Shaw. ''The Oxford History of Ancient Egypt''. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.</ref> Prvi najdeni serek je serek faraona [[Djet|Džeta]] iz [[Prva egipčanska dinastija|prve dinastije]]. Serek kralja [[Senusret I.|Senusreta I.]], ki je bil kralj v obdobju [[Dvanajsta egipčanska dinastija|dvanajste dinastije]], hranijo v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Sereki kraljev [[Trideseta egipčanska dinastija|tridesete dinastije]] so tudi ohranjeni.<ref>Stephen Quirke. ''Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches''. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.</ref> |
||
Serekh predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir je tloris, medtem ko je vzorčasta površina predstavljala fasado.<ref name="Robins-33">Gay Robins. ''The Art of Ancient Egypt''. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.</ref> Serek je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, ki je bilo uporabljeno na različne načine in je bila temeljna izjava o kraljevi ideologiji.<ref name="Robins-36">Robins (2000), str. 36.</ref> Ime kralja je bilo napisano s [[hieroglif]]om in Horom kot inkarnacijo boga neba. |
|||
== Razvoj == |
== Razvoj == |
||
Najzgodnejši |
Najzgodnejši sereki so bili prazni, ker je bil že sam simbol sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati vanj tudi pridevek. V njih je prevladoval simbol Hora. Samo v obdobju druge dinastije so opazili spremembe pri oblikovanju imena Hora s [[Set]]om (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Zakaj je prišlo do te spremembe, je bilo veliko različnih mnenj, vendar točen vzrok še vedno ni jasen. |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
Redakcija: 13:20, 16. januar 2019
(Unicode: 𓊁 ) | ||
Serek | ||
---|---|---|
Egipčanski hieroglifi |
V egiptovskih hieroglifih je serek pravokoten okvir z nišami ali pročeljem palače starodavne egipčanske arhitekture, v kateri je kraljevo ime. Nad njo (običajno) stoji Hor (sokol). Serek je prvi znak, ki se je uporabljal za kraljevo ime v stari egipčanski ikonografiji, ki je veljala pred novejšo in bolj znano kartušo v obdobju četrte dinastije, ki je vladala 500−700 let.
Zgodovina
Eden najpomembnejših elementov kraljeve oznake in identitete v starem Egiptu je bilo ime kralja, saj so faraoni skrbeli, da bi tudi prihodnje generacije poznale svoje kralje.[1] Serek je bil prvič uporabljen že pri vladarjih preddinastičnega obdobja, kar se je nadaljevalo skoraj vso zgodovino Egipta kljub uporabi kartuše.[3] Prvi najdeni serek je serek faraona Džeta iz prve dinastije. Serek kralja Senusreta I., ki je bil kralj v obdobju dvanajste dinastije, hranijo v Metropolitanskem muzeju umetnosti v New Yorku. Sereki kraljev tridesete dinastije so tudi ohranjeni.[4]
Serekh predstavlja kraljevo palačo, prikazano v kombinaciji tlorisa in narisa. Pravokotni okvir je tloris, medtem ko je vzorčasta površina predstavljala fasado.[2] Serek je zarezan ali pobarvan s črnilom. Vsebuje kraljevo ime, ki je bilo uporabljeno na različne načine in je bila temeljna izjava o kraljevi ideologiji.[5] Ime kralja je bilo napisano s hieroglifom in Horom kot inkarnacijo boga neba.
Razvoj
Najzgodnejši sereki so bili prazni, ker je bil že sam simbol sporočilo kraljeve oblasti. Sčasoma je kralj začel pisati vanj tudi pridevek. V njih je prevladoval simbol Hora. Samo v obdobju druge dinastije so opazili spremembe pri oblikovanju imena Hora s Setom (zaradi začasne višje pomembnosti boga Seta v kraljevi simboliki) in nato Hora-in-Seta (verjetno simbolizira združitev obeh delov kraljestva). Zakaj je prišlo do te spremembe, je bilo veliko različnih mnenj, vendar točen vzrok še vedno ni jasen.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Kathryn A. Bard, An Introduction to the Archaeology of Ancient Egypt. Malden: Blackwell Publishing, 2008, str. 114.
- ↑ 2,0 2,1 Gay Robins. The Art of Ancient Egypt. Cambridge: Harvard University Press, 2000, str. 33.
- ↑ Ian Shaw. The Oxford History of Ancient Egypt. New York: Oxford University Press Incorporated, 2000, str. 6.
- ↑ Stephen Quirke. Who Were The Pharaohs?: A history of their names with a list of cartouches. London: British Museum Publications Limited, 1990, str. 29.
- ↑ Robins (2000), str. 36.