Gradež (Italija): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
ModriDirkac (pogovor | prispevki)
Vrstica 67: Vrstica 67:
* Bandelj Andrej, ''Tržaško in Goriško'', Založba ZRC, Ljubljana, 2010 {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2
* Bandelj Andrej, ''Tržaško in Goriško'', Založba ZRC, Ljubljana, 2010 {{COBISS|ID=250355456}} ISBN 978-961-254-184-2


== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Grado}}
{{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Grado, Italy|Gradež}}
* [http://www.turismofvg.it/Locality/Grado Turistične informacije o Gradežu] (angl.)


{{Province of Gorizia}}
{{Province of Gorizia}}

Redakcija: 21:18, 15. januar 2019

Gradež

Grado
Comune di Grado
Staro mestno jedro
Staro mestno jedro
Gradež se nahaja v Italija
Gradež
Gradež
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E / 45.67778; 13.39472
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaGorica (GO)
FrazioniBoscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
 • ŽupanSilvana Olivotto
Površina
 • Skupno114 km2
Nadm. višina
2 m
Prebivalstvo
 (31. avgust 2008)
 • Skupno8.650
 • Gostota76 preb./km2
DemonimGradesi
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
34073
Klicna koda0431
Zavetniksveti Mohor in Fortunat
Dan21. julij
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina

Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1156[1] je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel.

Zgodovinske znamenitosti

  • Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-1948).
  • Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja in Beneške Slovenije.
Otok Barbana z romarsko cerkvijo

Sklici

  1. Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja / Peter Štih, Vasko Simoniti ; [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]. str. 61. COBISS 251747584. ISBN 978-961-241-375-0.

Viri

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Gradež v Wikimedijini zbirki