Nevtronska zvezda: Razlika med redakcijama
m Zamenjava strani s/z '== Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Neutron star|nevtronska zvezda}} {{star-stub}} {{portal|astronomija|{{ispa}}}} Kategorija:Vrste zvezd {{normativna kontr...' Oznaki: zamenjano vizualno urejanje |
Oznaka: vrnitev |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:1997NeutronStar.jpg|thumb|right|200px|Prvo neposrednjo opazovanje nevtronske zvezde v [[vidni spekter|vidnem]]. Nevtronska zvezda je [[RX J1856.5-3754]]]] |
|||
'''Nevtrónska zvézda''' je [[strnjena zvezda|strnjena]] [[zvezda]] v kateri njeno [[teža|težo]] vzdržuje [[tlak]] [[prosti nevtron|prostih]] [[nevtron]]ov. Imenuje se tudi [[degenerirana zvezda]]. Zvezda z [[masa|maso]], ki je večja od 1,4 [[Sončeva masa|Sončeve mase]], ne konča kot [[bela pritlikavka]]. [[Težnost]] v njej je tako močna, da [[elektron]]e stlači v [[atomsko jedro|atomska jedra]]. Posledica tega je, da [[proton]]i preidejo v nevtrone, ki so tako nagneteni, da med njimi ni [[vakuum|praznega]] [[prostor]]a. |
|||
Nevtronske zvezde so še gostejše od belih pritlikavk, vendar nevtroni, tako kot elektroni, krčenje zadržujejo, dokler se masa zvezde ne zmanjša na 3 Sončeve mase. |
|||
[[Premer]] nevtronske zvezde običajno meri samo 10 ali 15 [[kilometer|km]], kubični centimeter njene snovi pa bi na [[Zemlja|Zemlji]] tehtal milijardo [[tona|ton]]. |
|||
Poleg neznanske [[gostota|gostote]] imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti, spričo katerih jih je mogoče odkriti kljub njihovi majhnosti: zelo hitro se [[vrtenje|sučejo]] okrog svoje [[os vrtenja|osi]] in obdaja jih močno [[magnetno polje]]. |
|||
Vse zvezde se vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo [[gibanje]] neznansko [[pospešek|pospeši]], tako kot se drsalka na [[led]]u zavrti hitreje, če roke prikrči k sebi. |
|||
Nevtronska zvezda lahko naredi po več vrtljajev na [[sekunda|sekundo]]. To skrajno hitro vrtenje spremlja magnetno polje, ki je »milijonkrat milijonkrat (bilijonkrat)« močnejše od [[Zemljino magnetno polje|Zemljinega]]. |
|||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
{{kategorija v Zbirki|Neutron star|nevtronska zvezda}} |
{{kategorija v Zbirki|Neutron star|nevtronska zvezda}} |
||
Redakcija: 18:53, 14. januar 2019
Nevtrónska zvézda je strnjena zvezda v kateri njeno težo vzdržuje tlak prostih nevtronov. Imenuje se tudi degenerirana zvezda. Zvezda z maso, ki je večja od 1,4 Sončeve mase, ne konča kot bela pritlikavka. Težnost v njej je tako močna, da elektrone stlači v atomska jedra. Posledica tega je, da protoni preidejo v nevtrone, ki so tako nagneteni, da med njimi ni praznega prostora.
Nevtronske zvezde so še gostejše od belih pritlikavk, vendar nevtroni, tako kot elektroni, krčenje zadržujejo, dokler se masa zvezde ne zmanjša na 3 Sončeve mase.
Premer nevtronske zvezde običajno meri samo 10 ali 15 km, kubični centimeter njene snovi pa bi na Zemlji tehtal milijardo ton.
Poleg neznanske gostote imajo nevtronske zvezde še dve posebnosti, spričo katerih jih je mogoče odkriti kljub njihovi majhnosti: zelo hitro se sučejo okrog svoje osi in obdaja jih močno magnetno polje.
Vse zvezde se vrtijo, a ko se začnejo krčiti, se njihovo gibanje neznansko pospeši, tako kot se drsalka na ledu zavrti hitreje, če roke prikrči k sebi.
Nevtronska zvezda lahko naredi po več vrtljajev na sekundo. To skrajno hitro vrtenje spremlja magnetno polje, ki je »milijonkrat milijonkrat (bilijonkrat)« močnejše od Zemljinega.
Zunanje povezave
