Kilimandžaro: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
+
Shabicht (pogovor | prispevki)
72.073 urejanj
Vrstica 22: Vrstica 22:


==Geologija in fizične značilnosti==
==Geologija in fizične značilnosti==
Kilimandžaro sodi med velike [[stratovulkan]]e. Sestavljajo ga trje značilni vulkanski stožci; Kibo, ki je najvišji vrh; Mawenzi, ki doseže nadmorsko višino 5149 m<ref>{{cite web | url=http://www.peakware.com/peaks.html?pk=2084 | title=Mawenzi | publisher=Interactive Outdoors, Inc | work=Peakware | accessdate=16. julija 2015}}</ref> in Shira, ki doseže višino 4005 m.<ref name="Kaser">{{cite journal | url=https://www.geo.umass.edu/climate/tanzania/pubs/cullen_etal_2006_grl.pdf | title=Kilimanjaro Glaciers: Recent areal extent from satellite data and new interpretation of observed 20th century retreat rates |author1=Nicolas J. Cullen | author2=Thomas Mölg | author3=Georg Kaser | author4=Khalid Hussein | author5=Konrad Steffen | author6=Douglas R. Hardy | last-author-amp=yes | journal=Geophysical Research Letters | year=2006 | volume=33 | issue=16 | pages=L16502 | doi=10.1029/2006GL027084 | format=PDF | bibcode=2006GeoRL..3316502C}}</ref> Mawenzi in Shira sta ugasla stožca, Kibo pa je [[speči vulkan]], ki bi lahko ponovno izbruhnil.<ref name="NonnottePhilippe">{{cite journal | author1=Nonnotte, Philippe | author2=Hervé Guillou | author3 = Bernard Le Gall | author4 = Mathieu Benoit | author5 = Joseph Cotten | author6 = Stéphane Scaillet | title=New K-Ar age determinations of Kilimanjaro volcano in the North Tanzanian diverging rift, East Africa | journal=Journal of Volcanology and Geothermal Research | year=2008 | volume=173 | issue=1–2 | pages=99–112 | accessdate=29. julija 2015 | doi=10.1016/j.jvolgeores.2007.12.042 | url=http://hal.univ-brest.fr/file/index/docid/304458/filename/Nonnotte_et_al.J.Volc.Geoth.Res-08.pdf| bibcode=2008JVGR..173...99N }}</ref> V kraterju so namreč dejavne [[fumarola|fumarole]], znanstveniki pa so leta 2003 ocenili, da je raztaljena [[lava]] vsega 400 m pod površjem kraterja. Čeprav ni ohranjenih pisnih virov o preteklih izbruhih, naj bi se po krajevnem ustnem izročilu zadnji zgodil pred 150-200 leti. Nove ognjeniške dejavnosti v kratkem ne pričakujejo, obstajajo pa bojazni, da bi se ognjenik utegnil sesesti, kar bi povzročilo eksploziven izbruh, podoben tistemu na [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveti Heleni]]. Manjša sesedanja in zemeljski plazovi so na Kibu v preteklosti že opazili, eden od njih je ustvaril področje, zdaj znano kot »zahodna veja«.
Kilimandžaro sodi med velike [[stratovulkan]]e. Sestavljajo ga trije značilni vulkanski stožci; Kibo, ki je najvišji vrh; Mawenzi, ki doseže nadmorsko višino 5149 m<ref>{{cite web | url=http://www.peakware.com/peaks.html?pk=2084 | title=Mawenzi | publisher=Interactive Outdoors, Inc | work=Peakware | accessdate=16. julija 2015}}</ref> in Shira, ki doseže višino 4005 m.<ref name="Kaser">{{cite journal | url=https://www.geo.umass.edu/climate/tanzania/pubs/cullen_etal_2006_grl.pdf | title=Kilimanjaro Glaciers: Recent areal extent from satellite data and new interpretation of observed 20th century retreat rates |author1=Nicolas J. Cullen | author2=Thomas Mölg | author3=Georg Kaser | author4=Khalid Hussein | author5=Konrad Steffen | author6=Douglas R. Hardy | last-author-amp=yes | journal=Geophysical Research Letters | year=2006 | volume=33 | issue=16 | pages=L16502 | doi=10.1029/2006GL027084 | format=PDF | bibcode=2006GeoRL..3316502C}}</ref> Mawenzi in Shira sta ugasla stožca, Kibo pa je [[speči vulkan]], ki bi lahko ponovno izbruhnil.<ref name="NonnottePhilippe">{{cite journal | author1=Nonnotte, Philippe | author2=Hervé Guillou | author3 = Bernard Le Gall | author4 = Mathieu Benoit | author5 = Joseph Cotten | author6 = Stéphane Scaillet | title=New K-Ar age determinations of Kilimanjaro volcano in the North Tanzanian diverging rift, East Africa | journal=Journal of Volcanology and Geothermal Research | year=2008 | volume=173 | issue=1–2 | pages=99–112 | accessdate=29. julija 2015 | doi=10.1016/j.jvolgeores.2007.12.042 | url=http://hal.univ-brest.fr/file/index/docid/304458/filename/Nonnotte_et_al.J.Volc.Geoth.Res-08.pdf| bibcode=2008JVGR..173...99N }}</ref> V kraterju so namreč dejavne [[fumarola|fumarole]], znanstveniki pa so leta 2003 ocenili, da je raztaljena [[lava]] vsega 400 m pod površjem kraterja. Čeprav ni ohranjenih pisnih virov o preteklih izbruhih, naj bi se po krajevnem ustnem izročilu zadnji zgodil pred 150-200 leti. Nove ognjeniške dejavnosti v kratkem ne pričakujejo, obstajajo pa bojazni, da bi se ognjenik utegnil sesesti, kar bi povzročilo eksploziven izbruh, podoben tistemu na [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveti Heleni]]. Manjša sesedanja in zemeljski plazovi so na Kibu v preteklosti že opazili, eden od njih je ustvaril področje, zdaj znano kot »zahodna veja«.


Uhuru Peak je najvišja točka Kiba. [[Tanzania National Parks Authority]]<ref name="TNP">{{cite web|url=http://www.tanzaniaparks.com/kili.html |title=Mount Kilimanjaro National Park |publisher=Tanzania National Parks |work=Tanzania National Parks |accessdate=16. julija 2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120923032157/http://www.tanzaniaparks.com/kili.html |archivedate=23. septembra 2012 |df= }}</ref> in [[UNESCO]]<ref name="UNESCO">{{cite web | url=http://whc.unesco.org/en/list/403 | title=Kilimanjaro National Park | publisher=UNESCO World Heritage Centre | work=World Heritage List | accessdate=16. julija 2015}}</ref> navajata višino 5895 m. Podatke obe agenciji črpata iz britanskih raziskav Kilimandžara iz leta 1952.<ref name="Digital">{{cite web | url=http://ceur-ws.org/Vol-1142/paper12.pdf | title=The New Digital Orthometric Elevation Model of Kilimanjaro | publisher=CEUR Workshop Proceedings | accessdate=16. julija 2015 | author=Pascal Sirguey, Nicolas J. Cullen and Jorge Filipe Dos Santos}}</ref> Novejše meritve so najvišjo točko postavile na nadmorsko višino 5892 m (leta 1999), 5891 m (leta 2008) in 5888 m (leta 2014).<ref name="Digital"/>
Uhuru Peak je najvišja točka Kiba. [[Tanzania National Parks Authority]]<ref name="TNP">{{cite web|url=http://www.tanzaniaparks.com/kili.html |title=Mount Kilimanjaro National Park |publisher=Tanzania National Parks |work=Tanzania National Parks |accessdate=16. julija 2015 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120923032157/http://www.tanzaniaparks.com/kili.html |archivedate=23. septembra 2012 |df= }}</ref> in [[UNESCO]]<ref name="UNESCO">{{cite web | url=http://whc.unesco.org/en/list/403 | title=Kilimanjaro National Park | publisher=UNESCO World Heritage Centre | work=World Heritage List | accessdate=16. julija 2015}}</ref> navajata višino 5895 m. Podatke obe agenciji črpata iz britanskih raziskav Kilimandžara iz leta 1952.<ref name="Digital">{{cite web | url=http://ceur-ws.org/Vol-1142/paper12.pdf | title=The New Digital Orthometric Elevation Model of Kilimanjaro | publisher=CEUR Workshop Proceedings | accessdate=16. julija 2015 | author=Pascal Sirguey, Nicolas J. Cullen and Jorge Filipe Dos Santos}}</ref> Novejše meritve so najvišjo točko postavile na nadmorsko višino 5892 m (leta 1999), 5891 m (leta 2008) in 5888 m (leta 2014).<ref name="Digital"/>

Redakcija: 14:40, 9. januar 2019

Kilimandžaro
Kibo, vrh Kilimandžara
Najvišja točka
Nadm. višina5895 m
Prominenca5885 m 4. mesto
Izolacija5.510 km
Koordinate03°04′33″S 37°21′12″E / 3.07583°S 37.35333°E / -3.07583; 37.35333 
Geografija
LegaTanzanija
Geologija
Tipstratovulkan
Zadnji izbruhV zapisani zgodovini ga ni bilo
Pristopi
Prvi pristop1889, Hans Meyer, Ludwig Purtscheller, Johanas Kinjala Lauvo
Najlažji pristoppešačenje

Kilimandžáro je najvišja gora v Afriki. Leži v severovzhodni Tanzaniji, južno od meje s Kenijo. Najvišja točka gore je Uhuru Peak (5895 m) na robu kraterja ognjenika Kibo. Dva druga vrhova sta ugasla ognjenika: Mawensi (5149 m), ki je za Mount Kenya tretja najvišja gora v Afriki, ter Shira (3962 m). Ime gore v svahiliju pomeni »bleščeča se gora«.[1] Od Evropejcev se je 6. oktobra leta 1889 na vrh prvi povzpel Dr. Hans Meyer.[2]

Vzpon na Uhuru Peak ni tehnično zahteven, vendar pa zaradi potrebne aklimatizacije in izogibanja višinske bolezni zahteva dovolj časa. Po treh najlažjih dostopih, imenovanih Marangu, Rongai in Machame, lahko vrh osvoji vsaka zdrava oseba, saj vzpon ne zahteva alpinističnega znanja. Druge poti, kot denimo Poljski ledenik ali Zahodna veja, zahtevajo več tehničnega znanja. Ocenjujejo, da se letno poskusi vzpeti na vrh okoli 15.000 ljudi, od katerih jih približno 40 odstotkov vrh tudi doseže. Vzpon na Mawensi je tehnično dosti zahtevnejši in zahteva plezanje po skalah ter ledu ali snegu.

Zaradi svoje specifične lege blizu ekvatorja ter svoje višine prečkajo pohodniki ob vzponu na vrh večino klimatskih pasov.

Ob vznožju Kilimandžara živi pleme Wachagga.

Geologija in fizične značilnosti

Kilimandžaro sodi med velike stratovulkane. Sestavljajo ga trije značilni vulkanski stožci; Kibo, ki je najvišji vrh; Mawenzi, ki doseže nadmorsko višino 5149 m[3] in Shira, ki doseže višino 4005 m.[4] Mawenzi in Shira sta ugasla stožca, Kibo pa je speči vulkan, ki bi lahko ponovno izbruhnil.[5] V kraterju so namreč dejavne fumarole, znanstveniki pa so leta 2003 ocenili, da je raztaljena lava vsega 400 m pod površjem kraterja. Čeprav ni ohranjenih pisnih virov o preteklih izbruhih, naj bi se po krajevnem ustnem izročilu zadnji zgodil pred 150-200 leti. Nove ognjeniške dejavnosti v kratkem ne pričakujejo, obstajajo pa bojazni, da bi se ognjenik utegnil sesesti, kar bi povzročilo eksploziven izbruh, podoben tistemu na Sveti Heleni. Manjša sesedanja in zemeljski plazovi so na Kibu v preteklosti že opazili, eden od njih je ustvaril področje, zdaj znano kot »zahodna veja«.

Uhuru Peak je najvišja točka Kiba. Tanzania National Parks Authority[6] in UNESCO[7] navajata višino 5895 m. Podatke obe agenciji črpata iz britanskih raziskav Kilimandžara iz leta 1952.[8] Novejše meritve so najvišjo točko postavile na nadmorsko višino 5892 m (leta 1999), 5891 m (leta 2008) in 5888 m (leta 2014).[8]

Reference

  1. ↑ »Perspective with Landsat Overlay«. SRTM TANZANIA IMAGES. California Institute of Technology. Pridobljeno 16. julija 2015.
  2. ↑ Demhardt, I.J. GERMAN CONTRIBUTIONS TO THE CARTOGRAPHY OF SOUTH WEST AND EAST AFRICA FROM MID 19th CENTURY TO WORLD WAR I (PDF). University of Technology Darmstadt. Pridobljeno 16. julija 2015.
  3. ↑ »Mawenzi«. Peakware. Interactive Outdoors, Inc. Pridobljeno 16. julija 2015.
  4. ↑ Nicolas J. Cullen; Thomas Mölg; Georg Kaser; Khalid Hussein; Konrad Steffen; Douglas R. Hardy (2006). »Kilimanjaro Glaciers: Recent areal extent from satellite data and new interpretation of observed 20th century retreat rates« (PDF). Geophysical Research Letters. 33 (16): L16502. Bibcode:2006GeoRL..3316502C. doi:10.1029/2006GL027084. {{navedi časopis}}: Prezrt neznani parameter |last-author-amp= (predlagano je |name-list-style=) (pomoč)
  5. ↑ Nonnotte, Philippe; Hervé Guillou; Bernard Le Gall; Mathieu Benoit; Joseph Cotten; Stéphane Scaillet (2008). »New K-Ar age determinations of Kilimanjaro volcano in the North Tanzanian diverging rift, East Africa« (PDF). Journal of Volcanology and Geothermal Research. 173 (1–2): 99–112. Bibcode:2008JVGR..173...99N. doi:10.1016/j.jvolgeores.2007.12.042. Pridobljeno 29. julija 2015.
  6. ↑ »Mount Kilimanjaro National Park«. Tanzania National Parks. Tanzania National Parks. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. septembra 2012. Pridobljeno 16. julija 2015. {{navedi splet}}: Prezrt neznani parameter |deadurl= (predlagano je |url-status=) (pomoč)
  7. ↑ »Kilimanjaro National Park«. World Heritage List. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 16. julija 2015.
  8. ↑ 8,0 8,1 Pascal Sirguey, Nicolas J. Cullen and Jorge Filipe Dos Santos. »The New Digital Orthometric Elevation Model of Kilimanjaro« (PDF). CEUR Workshop Proceedings. Pridobljeno 16. julija 2015.

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kilimandžaro&oldid=5081383«