Matej Šekli: Razlika med redakcijama
m pp |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
'''Matej Šekli''', [[slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[20. oktober]] [[1976]], [[Šempeter pri Gorici]], [[Slovenija]]. |
'''Matej Šekli''', [[slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], * [[20. oktober]] [[1976]], [[Šempeter pri Gorici]], [[Slovenija]]. |
||
==Življenje |
==Življenje== |
||
Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike, leta 2007 pa doktoriral iz [[Jezikoslovje|jezikoslovja]]. Predava na Oddelku za slavistiko in Oddelku slovenistiko [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], sodeluje z [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], od 2018 je predsednik [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. |
Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike, leta 2007 pa doktoriral iz [[Jezikoslovje|jezikoslovja]]. Predava na Oddelku za slavistiko in Oddelku slovenistiko [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofske fakultete]], sodeluje z [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša]] [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]], od 2018 je predsednik [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]]. |
||
Področja, ki jih raziskuje, so primerjalno jezikoslovje [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], zgodovinska slovnica in [[Dialektologija|narečjeslovje]] slovenskega jezika, slovensko [[Onomastika|imenoslovje]] ter jeziki v stiku. Leta 2008 je izdal znanstveno monografijo ''Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici'', je tudi soavtor dveh jezikovnih atlasov: ''Slovenskega lingvističnega atlasa'' (SLA) in ''[[Slovanski lingvistični atlas|Slovanskega lingvističnega atlasa]]'' (OLA). |
Področja, ki jih raziskuje, so primerjalno jezikoslovje [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov]], zgodovinska slovnica in [[Dialektologija|narečjeslovje]] slovenskega jezika, slovensko [[Onomastika|imenoslovje]] ter jeziki v stiku. Leta 2008 je izdal znanstveno monografijo ''Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici'', je tudi soavtor dveh jezikovnih atlasov: ''Slovenskega lingvističnega atlasa'' (SLA) in ''[[Slovanski lingvistični atlas|Slovanskega lingvističnega atlasa]]'' (OLA). |
||
==Izobrazba== |
|||
28. 5. 2001 je diplomiral iz [[Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, Filozofska fakulteta v Ljubljani|primerjalnega slovanskega jezikoslovja]] in [[Slovenistika|slovenistike]] (z diplomsko nalogo ''Neregularni refleks za psl. *ě v rezijanskem narečju slovenščine'', mentorici [[Alenka Šivic Dular|red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular]] in [[Vera Smole|red. prof. dr. Vera Smole]]) ter leta 27. 9. 2007 doktoriral iz [[Jezikoslovje|jezikoslovja]] (z doktorsko disertacijo ''Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici'', mentorica red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular), oboje na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. |
|||
V letnem semestru študijskega leta 1999 je študiral slavistiko na [[Karlova univerza v Pragi|Karlovi univerzi v Pragi]], v študijskem letu 2001–2002 pa na Filološki fakulteti Univerze v Leipzigu na študijskih programih Nemško-slovansko imenoslovje in Sorabistika ([[Lužiščina|lužiška srbščina]]), hkrati pa se v organizaciji Inštituta za interdisciplinarne baltske študije Univerze v Münstru seznanjal z litovskim jezikom, književnostjo in kulturo v Bonnu in Vilni. |
|||
Strokovno se je izpopolnjeval tudi na poletnih šolah slovanskih jezikov na Češkem (češki jezik), Poljskem (poljski jezik), v Lužici (Nemčija) (lužiškosrbski jezik), Ukrajini (ukrajinski jezik), Bolgariji (bolgarski jezik), Makedoniji (makedonski jezik), na Slovaškem (slovaški jezik) ter med Kašubi (Poljska) (kašubski jezik) ter indoevropeističnih jezikoslovnih poletnih šolah (Leiden na Nizozemskem). |
|||
==Delo== |
|||
==Bibliografija== |
|||
{{normativna kontrola}} |
{{normativna kontrola}} |
||
Redakcija: 14:04, 6. januar 2019
| Matej Šekli | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 20. oktober 1976 (47 let) Šempeter pri Gorici |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | jezikoslovec, slavist, univerzitetni učitelj |
Matej Šekli, slovenski jezikoslovec, * 20. oktober 1976, Šempeter pri Gorici, Slovenija.
Življenje
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 2001 diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike, leta 2007 pa doktoriral iz jezikoslovja. Predava na Oddelku za slavistiko in Oddelku slovenistiko Filozofske fakultete, sodeluje z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, od 2018 je predsednik Slavističnega društva Slovenije.
Področja, ki jih raziskuje, so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku. Leta 2008 je izdal znanstveno monografijo Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, je tudi soavtor dveh jezikovnih atlasov: Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) in Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA).
Izobrazba
28. 5. 2001 je diplomiral iz primerjalnega slovanskega jezikoslovja in slovenistike (z diplomsko nalogo Neregularni refleks za psl. *ě v rezijanskem narečju slovenščine, mentorici red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular in red. prof. dr. Vera Smole) ter leta 27. 9. 2007 doktoriral iz jezikoslovja (z doktorsko disertacijo Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici, mentorica red. prof. dr. Alenka Šivic-Dular), oboje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letnem semestru študijskega leta 1999 je študiral slavistiko na Karlovi univerzi v Pragi, v študijskem letu 2001–2002 pa na Filološki fakulteti Univerze v Leipzigu na študijskih programih Nemško-slovansko imenoslovje in Sorabistika (lužiška srbščina), hkrati pa se v organizaciji Inštituta za interdisciplinarne baltske študije Univerze v Münstru seznanjal z litovskim jezikom, književnostjo in kulturo v Bonnu in Vilni.
Strokovno se je izpopolnjeval tudi na poletnih šolah slovanskih jezikov na Češkem (češki jezik), Poljskem (poljski jezik), v Lužici (Nemčija) (lužiškosrbski jezik), Ukrajini (ukrajinski jezik), Bolgariji (bolgarski jezik), Makedoniji (makedonski jezik), na Slovaškem (slovaški jezik) ter med Kašubi (Poljska) (kašubski jezik) ter indoevropeističnih jezikoslovnih poletnih šolah (Leiden na Nizozemskem).
Delo
Bibliografija
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |