Arzava: Razlika med redakcijama
Nova stran z vsebino: thumb|Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. '''Arzava''' je bila regija in politična entiteta (kral... |
kraljestvo |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Predhodnico Arzave [[Asuva|Asuvo]], v katero so bili vključeni tudi deli zahodne Anatolije, so podjarmili Hetiti kralja [[Tudhalija I.|Tudhalije I.]] okoli leta 1400 pr. n. št.<ref>Kelder, 2003-2004. str. 65-66.</ref> Arzava je bila zahodna hetitska soseda in tekmica Srednjega in Novega hetitskega kraljestva. V hetitskih besedilih je omenjena kot tesna zaveznica Ahijave, ki ustreza [[Ahajci|Ahajcem]] v [[mikenska doba|mikenski]] [[Grčija|Grčiji]].<ref name=ref3>Kelder, 2003-2004, str. 66.</ref> Ahajci in Arzava so v več obdobjih sklenili zvezo proti Hetitom.<ref name=ref4>Kelder, 2003-2004, str. 54.</ref> |
Predhodnico Arzave [[Asuva|Asuvo]], v katero so bili vključeni tudi deli zahodne Anatolije, so podjarmili Hetiti kralja [[Tudhalija I.|Tudhalije I.]] okoli leta 1400 pr. n. št.<ref>Kelder, 2003-2004. str. 65-66.</ref> Arzava je bila zahodna hetitska soseda in tekmica Srednjega in Novega hetitskega kraljestva. V hetitskih besedilih je omenjena kot tesna zaveznica Ahijave, ki ustreza [[Ahajci|Ahajcem]] v [[mikenska doba|mikenski]] [[Grčija|Grčiji]].<ref name=ref3>Kelder, 2003-2004, str. 66.</ref> Ahajci in Arzava so v več obdobjih sklenili zvezo proti Hetitom.<ref name=ref4>Kelder, 2003-2004, str. 54.</ref> |
||
==Kraljestvo== |
|||
[[Slika:14 century BC Eastern Mediterranean and the Middle East.png|thumb|350px|left|Arzava (svetlo zeleno) je v egipčanskih dokumentih iz amarnskega obdobja (14. stoletje pr. n. št.) omenjena kot močna država.<ref name=ref3/> Hetitski dokumenti omenjajo, da je v več obdobjih sklepala zveze z Ahijavo, ki so sodobni znanstveniki enačijo z [[Mikenska doba|mikensko]] [[Grčija|Grčijo]] (rožnato).<ref name=ref4/>]] |
|||
Po podatkih v hetitskih virih je bila prestolnica kreljestva Arzava Apasa, kasnejši grški [[Efez]].<ref name=ref1/><ref>J. David Hawkins (2009). [https://www.britishmuseum.org/pdf/Hawkins.pdf ''The Arzawa letters in recent perspective'']. str. 76. (PDF). British Museum.</ref> |
|||
Jezika, ki se je govoril v Arzavi v [[Bronasta doba|bronasti]] in zgodnji [[Železna doba|železni dobi]] zaradi pomanjkanja pisnih virov ni mogoče določiti. V preteklosti je veljalo, da je prevladovala [[luvijščina]].<ref>Melchert 2003; Hawkins 1998; Singer 2005; Hawkins 2009.</ref> Pred kratkim se je ugotovilo, da sta bili Luvija in Arzava ločeni entiteti, ker je Luvija v hetitskih zakonih omenjena kot del Hetitskega starega kraljestva, Arzava pa je bila v tem času neodvisna. Več sodobnih študij zavrača ali vsaj dvomi v geografsko istovetnost Luvije in Arzave.<ref>Hawkins 2013, str. 5; Gander 2017, str. 263; Matessi 2017, str. 35.</ref> Eden od znanstvenikov trdi, da v Arzavi ni bilo veliko Luvijcev in da so prebivalci govorili proto-lidijski in proto-karijski jezik.<ref>Yakubovich 2010, str. 107-111.</ref> Razlike med jezikoma niso bile velike, ker [[Karijščina|karijski]] jezik spada v luvijsko vejo [[Anatolski jeziki|anatolskih jezikov]]. Vprašanje, ali so bili Luvijci arzavska elita, še vedno nima dokončnega odgovora. |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
||
Redakcija: 10:18, 3. januar 2019
Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2. tisočletja n. št. (približno od 15. stoletja pr. n. št. do začetka 12. stoletja pr. n. št.). Domneva se, da je bilo jedro države ob reki Kestos (turško Küçük Menderes). Njena prestolnica je bila Apasa, kasnejši Efez. Ko so Arzavo podjarmili Hetiti, so jo razdelili v tri province. Južna provinca ob reki Meander se je imenovala Mira in kasneje Karija. Provinca ob reki Gediz se je imenovala Dežela ob reki Seha in kasneje Lidija. Vzhodna provinca se je imenovala Hapala.[1]
Predhodnico Arzave Asuvo, v katero so bili vključeni tudi deli zahodne Anatolije, so podjarmili Hetiti kralja Tudhalije I. okoli leta 1400 pr. n. št.[2] Arzava je bila zahodna hetitska soseda in tekmica Srednjega in Novega hetitskega kraljestva. V hetitskih besedilih je omenjena kot tesna zaveznica Ahijave, ki ustreza Ahajcem v mikenski Grčiji.[3] Ahajci in Arzava so v več obdobjih sklenili zvezo proti Hetitom.[4]
Kraljestvo
Po podatkih v hetitskih virih je bila prestolnica kreljestva Arzava Apasa, kasnejši grški Efez.[1][5]
Jezika, ki se je govoril v Arzavi v bronasti in zgodnji železni dobi zaradi pomanjkanja pisnih virov ni mogoče določiti. V preteklosti je veljalo, da je prevladovala luvijščina.[6] Pred kratkim se je ugotovilo, da sta bili Luvija in Arzava ločeni entiteti, ker je Luvija v hetitskih zakonih omenjena kot del Hetitskega starega kraljestva, Arzava pa je bila v tem času neodvisna. Več sodobnih študij zavrača ali vsaj dvomi v geografsko istovetnost Luvije in Arzave.[7] Eden od znanstvenikov trdi, da v Arzavi ni bilo veliko Luvijcev in da so prebivalci govorili proto-lidijski in proto-karijski jezik.[8] Razlike med jezikoma niso bile velike, ker karijski jezik spada v luvijsko vejo anatolskih jezikov. Vprašanje, ali so bili Luvijci arzavska elita, še vedno nima dokončnega odgovora.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 J. David Hawkins (1998). "Tarkasnawa King of Mira: Tarkendemos, Boğazköy Sealings, and Karabel ". Anatolian Studies 48:1–31.
- ↑ Kelder, 2003-2004. str. 65-66.
- ↑ 3,0 3,1 Kelder, 2003-2004, str. 66.
- ↑ 4,0 4,1 Kelder, 2003-2004, str. 54.
- ↑ J. David Hawkins (2009). The Arzawa letters in recent perspective. str. 76. (PDF). British Museum.
- ↑ Melchert 2003; Hawkins 1998; Singer 2005; Hawkins 2009.
- ↑ Hawkins 2013, str. 5; Gander 2017, str. 263; Matessi 2017, str. 35.
- ↑ Yakubovich 2010, str. 107-111.