Božični otok: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m popr |
||
Vrstica 46: | Vrstica 46: | ||
'''Božični otok''' je [[Avstralija|avstralski]] [[teritorij]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Nahaja se 2600 km severozahodno od [[Zahodna Avstralija|zahodnoavstralskega]] mesta [[Perth, Zahodna Avstralija|Perth]], 360km južno od [[Indonezija|indonezijskega]] glavnega mesta [[Jakarta]] in 975 km od [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]]. |
'''Božični otok''' je [[Avstralija|avstralski]] [[teritorij]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Nahaja se 2600 km severozahodno od [[Zahodna Avstralija|zahodnoavstralskega]] mesta [[Perth, Zahodna Avstralija|Perth]], 360km južno od [[Indonezija|indonezijskega]] glavnega mesta [[Jakarta]] in 975 km od [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]]. |
||
Otok |
Otok je v letu 2016 imel 1,843 prebivalcev, ki živijo predvsem na severnem delu otoka, v naseljih [[Flying Fish Cove]] (tudi Kampong), [[Silver City]], [[Poon Saan]] in Drumsite. |
||
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo [[endemizem|endemizma]] tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.<ref name="wilderness society">{{Cite web|url=http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/|title=Save Christmas Island – Introduction|publisher=The Wilderness Society|accessdate=14 April 2007|date=19 September 2002 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070609110000/http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/ |archivedate = 9 June 2007}}</ref> Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih. |
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo [[endemizem|endemizma]] tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.<ref name="wilderness society">{{Cite web|url=http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/|title=Save Christmas Island – Introduction|publisher=The Wilderness Society|accessdate=14 April 2007|date=19 September 2002 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070609110000/http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/ |archivedate = 9 June 2007}}</ref> Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih. |
Redakcija: 11:36, 15. december 2018
Božični otok | |
---|---|
Zastava | |
Himna: Advance Australia Fair | |
Glavno mesto | Flying Fish Cove ("The Settlement") |
Največje mesto | glavno mesto |
Uradni jeziki | Angleščina (de facto) |
Etnične skupine | 70% Han, 20% Evropejci, 10% Malajci |
Vlada | Federalna ustavna monarhija |
• Kraljica | Elizabeta II |
Quentin Bryce | |
• Administrator | Brian Lacy |
Gordon Thomson | |
Avstralski teritorij | |
1957 | |
Površina | |
• skupaj | 135 km2 |
• voda (%) | 0 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2009 | 1,402[1] (220th) |
• gostota | 10.39/km2 (n/a) |
Valuta | Avstralski dolar (AUD) |
Časovni pas | UTC +7 |
Klicna koda | +61 |
Internetna domena | .cx |
Božični otok je avstralski teritorij v Indijskem oceanu. Nahaja se 2600 km severozahodno od zahodnoavstralskega mesta Perth, 360km južno od indonezijskega glavnega mesta Jakarta in 975 km od Kokosovih otokov.
Otok je v letu 2016 imel 1,843 prebivalcev, ki živijo predvsem na severnem delu otoka, v naseljih Flying Fish Cove (tudi Kampong), Silver City, Poon Saan in Drumsite.
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo endemizma tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.[2] Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih.
Na otoku že dalj časa pridobivajo fosfate, ki so nastali z odlaganjem mrtvih morskih organizmov (ne gvano, kot je razširjena zmotna predstava).
Reference
- ↑ »Christmas Island«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija., The World Factbook, CIA. Accessed 14 April 2009.
- ↑ »Save Christmas Island – Introduction«. The Wilderness Society. 19. september 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 14. aprila 2007.