Božični otok: Razlika med redakcijama
m slog |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 46: | Vrstica 46: | ||
'''Božični otok''' je [[Avstralija|avstralski]] [[teritorij]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Nahaja se 2600 km severozahodno od [[Zahodna Avstralija|zahodnoavstralskega]] mesta [[Perth, Zahodna Avstralija|Perth]], 360km južno od [[Indonezija|indonezijskega]] glavnega mesta [[Jakarta]] in 975 km od [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]]. |
'''Božični otok''' je [[Avstralija|avstralski]] [[teritorij]] v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]]. Nahaja se 2600 km severozahodno od [[Zahodna Avstralija|zahodnoavstralskega]] mesta [[Perth, Zahodna Avstralija|Perth]], 360km južno od [[Indonezija|indonezijskega]] glavnega mesta [[Jakarta]] in 975 km od [[Kokosovi otoki|Kokosovih otokov]]. |
||
Otok ima |
Otok ima okoli 2.000 prebivalcel, ki živijo predvsem na severnem delu otoka, v naseljih [[Flying Fish Cove]] (tudi Kampong), [[Silver City]], [[Poon Saan]] in Drumsite. |
||
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo [[endemizem|endemizma]] tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.<ref name="wilderness society">{{Cite web|url=http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/|title=Save Christmas Island – Introduction|publisher=The Wilderness Society|accessdate=14 April 2007|date=19 September 2002 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070609110000/http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/ |archivedate = 9 June 2007}}</ref> Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih. |
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo [[endemizem|endemizma]] tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.<ref name="wilderness society">{{Cite web|url=http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/|title=Save Christmas Island – Introduction|publisher=The Wilderness Society|accessdate=14 April 2007|date=19 September 2002 |archiveurl = http://web.archive.org/web/20070609110000/http://www.wilderness.org.au/campaigns/marine/christmas_island/save_ci/ |archivedate = 9 June 2007}}</ref> Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih. |
Redakcija: 11:29, 15. december 2018
Božični otok | |
---|---|
Zastava | |
Himna: Advance Australia Fair | |
Glavno mesto | Flying Fish Cove ("The Settlement") |
Največje mesto | glavno mesto |
Uradni jeziki | Angleščina (de facto) |
Etnične skupine | 70% Han, 20% Evropejci, 10% Malajci |
Vlada | Federalna ustavna monarhija |
• Kraljica | Elizabeta II |
Quentin Bryce | |
• Administrator | Brian Lacy |
Gordon Thomson | |
Avstralski teritorij | |
1957 | |
Površina | |
• skupaj | 135 km2 |
• voda (%) | 0 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2009 | 1,402[1] (220th) |
• gostota | 10.39/km2 (n/a) |
Valuta | Avstralski dolar (AUD) |
Časovni pas | UTC +7 |
Klicna koda | +61 |
Internetna domena | .cx |
Božični otok je avstralski teritorij v Indijskem oceanu. Nahaja se 2600 km severozahodno od zahodnoavstralskega mesta Perth, 360km južno od indonezijskega glavnega mesta Jakarta in 975 km od Kokosovih otokov.
Otok ima okoli 2.000 prebivalcel, ki živijo predvsem na severnem delu otoka, v naseljih Flying Fish Cove (tudi Kampong), Silver City, Poon Saan in Drumsite.
Otok ima zaradi geografske izolacije in minimalne prisotnosti ljudi veliko stopnjo endemizma tako v flori kot v favni. Zato so otoki tudi tako zanimivi za biologe.[2] Skoraj dve tretjini celotne površine otoka zavzema narodni park, ki je znan po svojih monsunskih pragozdovih.
Na otoku že dalj časa pridobivajo fosfate, ki so nastali z odlaganjem mrtvih morskih organizmov (ne gvano, kot je razširjena zmotna predstava).
Reference
- ↑ »Christmas Island«. Svetovni podatkovnik (2024 izd.). Centralna obveščevalna agencija., The World Factbook, CIA. Accessed 14 April 2009.
- ↑ »Save Christmas Island – Introduction«. The Wilderness Society. 19. september 2002. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. junija 2007. Pridobljeno 14. aprila 2007.