Jure Detela: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
'''Jure Detela''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[esejist]], * [[12. februar]] [[1951]], [[Ljubljana]], † [[17. januar]] [[1992]], Ljubljana. |
'''Jure Detela''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[esejist]], * [[12. februar]] [[1951]], [[Ljubljana]], † [[17. januar]] [[1992]], Ljubljana. |
||
Detela je v Ljubljani na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], nato je šel v svobodni poklic. V sedemdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil član raznih avantgardističnih skupin. Veliko število anekdot opisuje njegovo skrajno občutljivost do vseh živih bitij, ki jo je postavljal pred vse ostalo in se je na koncu zaostrila do te mere, da ga je pripeljala do samoizstradanja. |
Detela je v Ljubljani na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] študiral [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]], nato je šel v svobodni poklic. V sedemdesetih letih [[20. stoletje|20. stoletja]] je bil član raznih avantgardističnih skupin. Na študentskem sejmu, 23. oktobra 1971, je na Filozofski fakulteti ustanovil študentsko cerkev.[http://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/v-zadnjih-izdihljajih-studentskega-gibanja-je-jure-detela-ustanovil-studentsko-cerkev/473137] Veliko število anekdot opisuje njegovo skrajno občutljivost do vseh živih bitij, ki jo je postavljal pred vse ostalo in se je na koncu zaostrila do te mere, da ga je pripeljala do samoizstradanja. |
||
Detelova poezija je po večini refleksivna, pogosto tudi [[aforizem|aforistična]]. Njegove pesmi obravnavajo človekov odnos do živalstva in narave ter vsebujejo poudarjeno [[etika|etično]] noto, ki presega običajno [[ekologija|ekološko]] zavest. Poleg več zbirk pesmi je pisal še nedokončan [[roman|roman Plačilo za moje stoletje]], posmrtno je izšla tudi njegova knjiga [[esej]]ev o umetnosti in izbrani dragmenti iz zapuščine v dveh zvezkih v uredništvu Miklavža Komelja. Za svoj pesniški opus je 1992 posmrtno prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]]. Iztok Osojnik, od kogar si je Detela sposodil naslov svoje zbirke ''Mah in srebro'', je izdal pesniško zbirko, navdahnjeno z Detelovo poezijo (''Mah in srebro : pesmi na Jureta Detelo'', 2017). |
Detelova poezija je po večini refleksivna, pogosto tudi [[aforizem|aforistična]]. Njegove pesmi obravnavajo človekov odnos do živalstva in narave ter vsebujejo poudarjeno [[etika|etično]] noto, ki presega običajno [[ekologija|ekološko]] zavest. Poleg več zbirk pesmi je pisal še nedokončan [[roman|roman Plačilo za moje stoletje]], posmrtno je izšla tudi njegova knjiga [[esej]]ev o umetnosti in izbrani dragmenti iz zapuščine v dveh zvezkih v uredništvu Miklavža Komelja. Za svoj pesniški opus je 1992 posmrtno prejel [[Jenkova nagrada|Jenkovo nagrado]]. Iztok Osojnik, od kogar si je Detela sposodil naslov svoje zbirke ''Mah in srebro'', je izdal pesniško zbirko, navdahnjeno z Detelovo poezijo (''Mah in srebro : pesmi na Jureta Detelo'', 2017). |
||
Redakcija: 11:53, 3. december 2018
| Jure Detela | |
|---|---|
| Rojstvo | 12. februar 1951 Ljubljana |
| Smrt | 17. januar 1992 (40 let) Ljubljana |
| Državljanstvo |  Slovenija.svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | pisatelj, pesnik, esejist |
| Poznan po | pesnik |
Jure Detela, slovenski pesnik, pisatelj in esejist, * 12. februar 1951, Ljubljana, † 17. januar 1992, Ljubljana.
Detela je v Ljubljani na Filozofski fakulteti študiral umetnostno zgodovino, nato je šel v svobodni poklic. V sedemdesetih letih 20. stoletja je bil član raznih avantgardističnih skupin. Na študentskem sejmu, 23. oktobra 1971, je na Filozofski fakulteti ustanovil študentsko cerkev.[1] Veliko število anekdot opisuje njegovo skrajno občutljivost do vseh živih bitij, ki jo je postavljal pred vse ostalo in se je na koncu zaostrila do te mere, da ga je pripeljala do samoizstradanja.
Detelova poezija je po večini refleksivna, pogosto tudi aforistična. Njegove pesmi obravnavajo človekov odnos do živalstva in narave ter vsebujejo poudarjeno etično noto, ki presega običajno ekološko zavest. Poleg več zbirk pesmi je pisal še nedokončan roman Plačilo za moje stoletje, posmrtno je izšla tudi njegova knjiga esejev o umetnosti in izbrani dragmenti iz zapuščine v dveh zvezkih v uredništvu Miklavža Komelja. Za svoj pesniški opus je 1992 posmrtno prejel Jenkovo nagrado. Iztok Osojnik, od kogar si je Detela sposodil naslov svoje zbirke Mah in srebro, je izdal pesniško zbirko, navdahnjeno z Detelovo poezijo (Mah in srebro : pesmi na Jureta Detelo, 2017).
Bibliografija
Poezija:
- Zemljevidi (COBISS), 1978
- Mah in srebro (COBISS), 1983
- Pesmi (vsebuje zbirke: Zemljevidi, Mah in srebro, Tisoči krotkih oči) (COBISS), 1992
- Haiku = Haiku (COBISS) 2004
- Tri pesmi iz zapuščine, 2015
- Zbrane pesmi, 2018 (2 dela, zbral in uredil Miklavž Komelj)
Proza in drugo:
- Pod strašnimi očmi pontonskih mostov (roman/esej?) (COBISS), 1988
- Zapisi o umetnosti : eseji (COBISS), 2005 (urednik in avtor spremne besede Miklavž Komelj; gradivo poleg njega zbrala še Marko in Sergej Kapus)
- Orfični dokumenti : teksti in fragmenti iz zapuščine, 2011 (2 dela; izbral in uredil Miklavž Komelj)
Glej tudi
Viri
- Enciklopedija Slovenije; knjiga 7, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993
- Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |
