Šentjur: Razlika med redakcijama
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 49: | Vrstica 49: | ||
* [[Igor Grdina|ddr. Igor Grdina]], slovenski zgodovinar |
* [[Igor Grdina|ddr. Igor Grdina]], slovenski zgodovinar |
||
*[[Urška Arlič Gololičič|Urška Arlič Gololočič]], slovenska sopranistka |
*[[Urška Arlič Gololičič|Urška Arlič Gololočič]], slovenska sopranistka |
||
Jasna Obrez]], znana izdajalka Šentjurja (preselila se v Ljubljano) |
|||
==Sklici== |
==Sklici== |
Redakcija: 20:00, 30. november 2018
Šentjur Sveti Jurij pri Celju (do 1952) | |
---|---|
Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Savinjska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
Občina | Šentjur |
Površina | |
• Skupno | 6,8 km2 |
Nadm. višina | 262,5 m |
Prebivalstvo (2018)[1] | |
• Skupno | 4.828 |
• Gostota | 710 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 3230 Šentjur |
Zemljevidi | |
Šentjur pri Celju - Zgornji trg | |
Lega | Občina Šentjur |
RKD št. | 9036 (opis enote)[2] |
Razglasitev NSLP | 6. september 1996 |
Šentjur (izgovorjava (pomoč·info)) je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču na bližnjem hribu z imenom Rifnik, na katerem so našli najdbe, ki segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je na Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[3][4][5]
Znani meščani
- Franc Ipavec, slovenski zdravnik
- Gustav Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik, več let šentjurski župan.
- Benjamin Ipavec, slovenski skladatelj in primarij
- Josip Ipavec, slovenski skladatelj
- Dragotin Ferdinand Ripšl, duhovnik in pesnik
- Dušan Kveder, slovenski španski borec
- Franjo Malgaj, borec za severno mejo, narodni heroj
- ddr. Igor Grdina, slovenski zgodovinar
- Urška Arlič Gololočič, slovenska sopranistka
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9036«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Viri
- Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)