Sadje

Stojnica s sadjem na barcelonski tržnici

Sadje je naziv za človeku užitne plodove različnih dreves in grmov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in zelenjavo je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja (fruktoze) in raste na večletnih rastlinah. Botanično nastane sadež iz cveta, zelenjava pa iz drugih delov rastline.

Sestavine

Sadje vsebuje veliko vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:

• voda: 75–95 %.
• ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
• sladne kisline: 0,1–5 %; jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
• esencialne aminokisline – gradniki beljakovin.
• lipidi: 0d 0,3–1,0 v lupinskem sadju pa do 64 %.
• vitamini: C, A, vitamini B2 kompleksa.
• minerali: Ce, P, Fe, Na, K, Mg, Ca, Ka, Al

Vrste sadja

• koščično sadje: češnja, breskev, marelica, sliva, višnja, nektarina, granatno jabolko
• pečkasto sadje: jabolka, hruška, kaki, kutine, nešplje
• jagodičasto sadje: borovnica, grozdje, jagoda, malina, ribez, robide, brusnice, kosmulje
• lupinasto sadje: orehi, lešniki, kostanj, mandlji, pistacije, indijski oreh
• južno sadje-agrumi: limone, pomaranče, grenivke, mandarine, citrone
• južno sadje-drugo: kivi, smokve, rožiči, datlji, kokosov oreh
• tropsko-eksotično sadje: banana, ananas, mango, papaja, avokado, gvajava

Izdelki iz sadja

• Sadni sokovi (bistri, motni, kašasti),
• Zmrznjeno sadje,
• Suho sadje,
• Kompoti,
• Marmelade
• Prelivi
• Sadni žele.

Shranjevanje in konzerviranje

• Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
• Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
• Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
• Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorjem,