Ljubenske potice: Razlika med redakcijama
m Cat-a-lot: Prestavitev iz Kategorija:Živa kulturna dediščina Slovenije v Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije using Cat-a-lot |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
| obiskovalci_št = |
| obiskovalci_št = |
||
| obiskovalci_leto = |
| obiskovalci_leto = |
||
| uprava = [[koordinator varstva |
| uprava = [[koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine]], [[Muzej novejše zgodovine Celje]] |
||
| lokacija = [[Ljubno ob Savinji]], [[Ter, Ljubno|Ter]], [[Savina]], [[Planina, Ljubno|Planina]], [[Primož pri Ljubnem]] |
| lokacija = [[Ljubno ob Savinji]], [[Ter, Ljubno|Ter]], [[Savina]], [[Planina, Ljubno|Planina]], [[Primož pri Ljubnem]] |
||
| občina = Ljubno |
| občina = Ljubno |
Redakcija: 22:39, 6. november 2018
Izdelovanje ljubenskih potic Ljubenske cvetnonedeljske butare | |
Zemljevid Slovenije | |
Lega | Ljubno ob Savinji, Ter, Savina, Planina, Primož pri Ljubnem Občina Ljubno |
---|---|
Koordinati | 46°20′58.92″N 14°50′3.65″E / 46.3497000°N 14.8343472°E |
Uprava | koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine, Muzej novejše zgodovine Celje |
RKD št. | 2-00011 [1] |
Pomembni datumi | |
Vpis v register | 08. avgust 2012 |
Razglasitev ŽMDP | 27. februar 2013 |
Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.
Opis
Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati sedem vrst lesa; ivo, meko, božji les, tiso, bršljan, čremzo in dren.
Zgodovina
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosti bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stol. je bila navada na Ljubnem da so fantje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave, se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala, samo motivi se spreminjajo iz leta v leto.
Certifikati
21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena.[2] [3]
Viri in opombe
- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ »Ljubenske potice so butarice za cvetnico«. Slovenske novice. 25. marec 2013.
{{navedi novice}}
: Sklic ima neznan prazen parameter:|coauthors=
(pomoč) - ↑ »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 23. marca 2013.