Oljčno olje: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Olive oil.jpg|thumb|Steklenica z oljčnim oljem]] |
[[Slika:Olive oil.jpg|thumb|Steklenica z oljčnim oljem]] |
||
'''Oljčno ddsddsdasdaolje''', tudaaaaasasdsgfghfghgi '''olivno olje''' (a e pri kuhi, v [[kozmetika|kozmetiki]] in za izdelavo [[milo|mil]]. [[Judje]] in [[pravoslavje|pravoslavni kristjani]] ga uporabljajo kot [[gorivo]] za tradicionalne [[oljna svetilka|oljne svetilke]]. Zdgdfgdfgdfg |
'''Oljčno tajra halilovič ddsddsdasdaolje''', tudaaaaasasdsgfghfghgi '''olivno olje''' (a e pri kuhi, v [[kozmetika|kozmetiki]] in za izdelavo [[milo|mil]]. [[Judje]] in [[pravoslavje|pravoslavni kristjani]] ga uporabljajo kot [[gorivo]] za tradicionalne [[oljna svetilka|oljne svetilke]]. Zdgdfgdfgdfg |
||
== Sestava == |
== Sestava == |
||
Redakcija: 09:01, 23. oktober 2018
Oljčno tajra halilovič ddsddsdasdaolje, tudaaaaasasdsgfghfghgi olivno olje (a e pri kuhi, v kozmetiki in za izdelavo mil. Judje in pravoslavni kristjani ga uporabljajo kot gorivo za tradicionalne oljne svetilke. Zdgdfgdfgdfg
Sestava
Glavne sestavine oljčnega olja so mešani trigliceridni estri palmitinske, oleinske in drugih maščobnih kislin. V sledovih vsebuje tudi skvalene (do 0,7 %) in sterole (okoli 0,2 % fitosterola in gfdfg). Sestavggdgfdfgdfga oljčnega olja je odvisna od sorte oljk, zemljepisne lege in nadmorske višine oljčnika, časa pobiranja oljk in postopkov izstiskanja.anej je glup
| Maščobna kislina | Vsebnost | Vir |
|---|---|---|
| Oleinska kislina | 55–83 % | [1][2] |
| Linolenska kislina | 3,5–21 % | [1][2] |
| Palmitinska kislina | 7,5–20 % | [1] |
| Stearinska kislina | 0,5–5 % | [1] |
| α-linolenska kislina | iug li8loiopip | [1] |
Vsebnost fenolov,lz,kig
Oljčno olje vsebuje fenolne spojine, kot so estri tirosola in hidroksitirosola, vkljudf,glpdglld,glččno z oleokantalom in olevropeinom,[3] ki imajo kisle lastnosti in dajo nepredelanemu passsssfggghekstra deviškemu oljčnemu olju značilen grefgčnak, oster okus. Med fenolne sestavine oljčnega olja spadajo tudi flavonoidi, lignani in pinorezinol.[4][5]
Prehranske lastnosti
| Oljčno olje Hranilna vrednost na 100 g | |||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Energija: 880 kcal 3700 kJ | |||||||||||||||||
| |||||||||||||||||
| Povezava do podatkov, objavljenih s strani USDA Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. | |||||||||||||||||
Prehranske vrednosti ene jedilne žlice oljčnega olja (13,5 g) so naslednje:[6]
- kalorije: 119
- maščobe: 13,50 g (21 % dnevnih potreb)
- nasičene maščobe: 2 g (9 % dnevnih potreb)
- oljikovi hidtrati: 0
- vlaknine: 0
- beljakovine: 0
- vitamin E: 1.9 mg (10 % dnevnih potreb)
- vitamin K: 8,1 µg (10 % dnevnih potreb)
Postopek pridelave
Deviško oljčno olje se pridobiva z mehansko predelavo oljk oziroma s hladnim stiskanjem pri temperaturi 27 °C. Pri takšni temperaturi še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Plodove zmeljejo, zmesijo in olje centrifugirajo, prelijejo ali filtrirajo. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar razen vode. Deviško oljčno olje slabe kakovosti gre v rafinacijo oziroma kemijsko čiščenje. Z dezodorizacijo z vodno paro odstranijo hlapne snovi, neprijeten vonj, barvo in zdravju škodljive snovi. Pri tem postopku odstranijo tudi zaželene sestavine, kot so antioksidanti, zato mu dodajo sintetične.[7][8]
Pri stiskanju oljk v procesu pridobivanja deviškega oljčnega olja ostanejo tropine, ki vsebujejo le 6 % olja, ki ga lahko pridobijo s kemijskim postopkom. Tako pridobljeno olje tržijo kot olje iz oljčnih tropin.[8]
Razvrščanje oljčnega olja
Razvrščanje oljčnega olja je odvisno od načina predelave in kakovosti predelanega olja. Glede na način predelave ločimo:[8][9]
- deviška oljčna olja
- ekstra deviška oljčna olja
- (navadna) deviška oljčna olja
- rafinirana oljčna olja in
- olja iz oljčnih tropin
Pridelava v Sloveniji
V Sloveniji je bilo leta 2011 okoli 1.800 hektarjev oljčnikov, kar ne zadošča za samooskrbo slovenskega trga. Po ocenah slovenski oljkarji letno pridelajo do 2.500 ton oljk, iz katerih iztisnejo od 500 do 700 ton oljčnega olja. Večina oljčnikov v Sloveniji je v Slovenski Istri. Glavni problemi gojenja oljk so razdrobljenost in majhna povprečna velikost oljčnikov ter visoki stroški pridelave olja, kar ima za posledico zelo visoko ceno olja. Velik del oljčnega olja na slovenskem tržišču uvozimo. V zadnjem času se površina oljčnikov povečuje, povečuje se tudi povpraševanje po oljčnem olju. Med sortami oljk v Sloveniji prevladujeta istrska belica (66 % od vseh oljčnih dreves) in leccina (25 %).[9] V zadnjih letih pridobiva na pomenu ekološko oljkarstvo; leta 2012 so na približno 10 % vseh oljčnih nasadov pridelujejo ekološko oljčno olje.[10]
Glej tudi
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Olive Oil : Chemical Characteristics«.
- ↑ 2,0 2,1 Beltran; in sod. (2004). »Influence of Harvest Date and Crop Yield on the Fatty Acid Composition of Virgin Olive Oils from Cv. Picual« (PDF).
{{navedi časopis}}: Sklic journal potrebuje|journal=(pomoč) - ↑ »The phenolic compounds of olive oil: structure, biological activity and beneficial effects on human health«. Pridobljeno 13. septembra 2014.
- ↑ RW Owen, A Giacosa, WE Hull, R Haubner, B Spiegelhalder, H Bartsch (2000). »The antioxidant/anticancer potential of phenolic compounds isolated from olive oil«. European Journal of Cancer. 36 (10): 1235–1247. doi:10.1016/S0959-8049(00)00103-9. PMID 10882862.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava) - ↑ RW Owen, W Mier, A Giacosa, WE Hull, B Spiegelhalder, H Bartsch (2000). »Identification of lignans as major components in the phenolic fraction of olive oil«. Clinical Chemistry. 46 (7): 976–988.
{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava) - ↑ »NDL/FNIC Food Composition Database Home Page«. Nal.usda.gov. Pridobljeno 21. maja 2013.
- ↑ http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_slokar_nika.pdf Slokar, N. Kvantitativna in kvalitativna analiza fenolnih spojin ter antioksidativni učinek ekstraktov oljčnega olja : diplomsko delo, Ljubljana 2010.
- ↑ 8,0 8,1 8,2 http://www.rtvslo.si/moja-generacija/mediteranske-kuhinje-ni-brez-oljcnega-olja/349459, vpogled: 25. 11. 2015.
- ↑ 9,0 9,1 Brlec, Tina, Cerar, Gašper, Justin, Miha, Kavčič, Sandra, Miočinović, Nina (2011). Slovensko oljčno olje. Geografski obzornik, letnik 58, številka 2, str. 23-30.
- ↑ Podmenik, Dane, Bavec, Martina, Lampič, Barbara, Pustovrh, Toni (2013). Ekološka pridelava oljk v Sloveniji. Dela - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, številka 39, str. 49-66.
| Narodne knjižnice | |
|---|---|
| Drugo | |
