Evkarionti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F592:CC:31CC:A779:6A72:3C4B (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
Vrstica 41: Vrstica 41:


== Zgradba evkariontske celice ==
== Zgradba evkariontske celice ==
Obstajajo tri vrste evkariontske [[celica|celice]], [[živalska celica|živalska]], [[rastlinska celica|rastlinska]] in celica glive, ki se nekoliko razlikujejo v celični zgradbi. Tipična evkariontska celica je ovalne oblike in velika 100 [[Mikrometer|μm]]. Osnovna struktura, ki določa njeno velikost in obliko ter jo ločuje od okolice, je [[celična membrana]]. Rastlinska celica ima okrog membrane dodaten zaščitni sloj, t. i. [[celična stena|celično steno]] iz [[celuloza|celuloze]]. V notranjosti celice ali [[citosol]]u se nahajajo številni celični [[organel]]i. To so specializirane strukture obdane z lastno membrano, ki opravljajo pomembne celične funkcije. Večina organelov je skupna tako rastlinski kot živalski celici, rastlinske celice pa imajo dva dodatna organela, ki jih živalske nimajo, namreč [[kloroplast]]e in [[vakuola|vakuole]]. Poleg organelov se v citoplazmi prosto nahajajo številni [[encim]]i in druge [[beljakovina|beljakovine]], ki so udeleženi v celičnih procesih, kot sta sinteza in razgradnja beljakovin.Jure je mocnejsi od spehovega ziga
Obstajajo tri vrste evkariontske [[celica|celice]], [[živalska celica|živalska]], [[rastlinska celica|rastlinska]] in celica glive, ki se nekoliko razlikujejo v celični zgradbi. Tipična evkariontska celica je ovalne oblike in velika 100 [[Mikrometer|μm]]. Osnovna struktura, ki določa njeno velikost in obliko ter jo ločuje od okolice, je [[celična membrana]]. Rastlinska celica ima okrog membrane dodaten zaščitni sloj, t. i. [[celična stena|celično steno]] iz [[celuloza|celuloze]]. V notranjosti celice ali [[citosol]]u se nahajajo številni celični [[organel]]i. To so specializirane strukture obdane z lastno membrano, ki opravljajo pomembne celične funkcije. Večina organelov je skupna tako rastlinski kot živalski celici, rastlinske celice pa imajo dva dodatna organela, ki jih živalske nimajo, namreč [[kloroplast]]e in [[vakuola|vakuole]]. Poleg organelov se v citoplazmi prosto nahajajo številni [[encim]]i in druge [[beljakovina|beljakovine]], ki so udeleženi v celičnih procesih, kot sta sinteza in razgradnja beljakovin.

[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|center|200px|Živalska celica kot tipična evkariontska celica]]
[[Slika:Animal cell structure en.svg|thumb|center|200px|Živalska celica kot tipična evkariontska celica]]



Redakcija: 12:21, 28. september 2018

Evkarioti
Fosilni razpon: mezoproterozoik - recentno
Znanstvena klasifikacija
Naddomena: Neomura
Domena: Eukarya
Whittaker & Margulis,1978
Kraljestva
Animalia (živali)
Fungi (glive)
Plantae (rastline)
Alternativna filogenija

Evkarionti (tudi evkarioti ) (znanstveno ime Eukaryota) so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite.

Na Zemlji obstajata dve veliki skupini organizmov: prokarionti in evkarionti. Razlika med tema dvema vrstama življenja je zelo velika, čeprav oboji temeljijo na istih molekularno bioloških osnovah, natančneje: v obeh primerih je osnovna enota življenja celica, ki jo sestavlja ista skupina organskih makromolekul (proteini, sladkorji, lipidi in nukleinske kisline), ki je udeležena v istih osnovnih biokemičnih procesih. Najbolj očitna razlika med prokarionti in evkarionti je na nivoju celične organizacije in strukture, evkariontska celica je tako precej večja in bolj kompleksna od prokariontske. Poleg tega so lahko evkariontski organizmi večcelični, medtem ko so prokarionti samo v enocelični obliki. Evkarionti so praktično vse rastline in živali, medtem ko so prokarionti. bakterije in arheje.

Zgradba evkariontske celice

Obstajajo tri vrste evkariontske celice, živalska, rastlinska in celica glive, ki se nekoliko razlikujejo v celični zgradbi. Tipična evkariontska celica je ovalne oblike in velika 100 μm. Osnovna struktura, ki določa njeno velikost in obliko ter jo ločuje od okolice, je celična membrana. Rastlinska celica ima okrog membrane dodaten zaščitni sloj, t. i. celično steno iz celuloze. V notranjosti celice ali citosolu se nahajajo številni celični organeli. To so specializirane strukture obdane z lastno membrano, ki opravljajo pomembne celične funkcije. Večina organelov je skupna tako rastlinski kot živalski celici, rastlinske celice pa imajo dva dodatna organela, ki jih živalske nimajo, namreč kloroplaste in vakuole. Poleg organelov se v citoplazmi prosto nahajajo številni encimi in druge beljakovine, ki so udeleženi v celičnih procesih, kot sta sinteza in razgradnja beljakovin.

Živalska celica kot tipična evkariontska celica

Zunanje povezave

  • Predstavnosti o temi Evkarionti v Wikimedijini zbirki