Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infobox World Heritage Site
{{Infobox World Heritage Site
| WHS = Škofijski kompleks Evfrazijeve bazilike v zgodovinskem centru Poreča
| WHS = Episcopal Complex of the Euphrasian Basilica in the Historic Centre of Poreč
| Image = [[File:Croatia Porec Euphrasius Basilika BW 2014-10-08 10-47-48.jpg|250px]]
| Image = [[File:Croatia Porec Euphrasius Basilika BW 2014-10-08 10-47-48.jpg|250px]]
| State Party = [[Hrvaška]]
| State Party = [[Hrvaška]]

Redakcija: 17:36, 9. september 2018

Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeŠkofijski kompleks Evfrazijeve bazilike v zgodovinskem centru Poreča
LegaHrvaška
Koordinati45°13′43″N 13°35′37″E / 45.2286°N 13.5936°E / 45.2286; 13.5936Koordinati: 45°13′43″N 13°35′37″E / 45.2286°N 13.5936°E / 45.2286; 13.5936
Površina1,10 ha
KriterijKulturni: ii, iii, iv
Referenca809
Vpis1997 (23. zasedanje)
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč se nahaja v Hrvaška
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč
Lega: Stolnica Marijinega vnebovzetja, Poreč

Stolnica Marijinega vnebovzetja, znana tudi kot Evfrazijeva bazilika, je stolnica Škofije Poreč-Pulj in bazilika, ki se nahaja v Poreču. Je najbolje ohranjeni spomenik zgodnjebizantinske umetnosti v Sredozemlju. Zgrajena je bila v 6. stoletja za časa škofa Evfrazija (po katerem nosi tudi ime) in cesarja Justinijana I.; nahaja se v kompleksu škofovskih zgradb. Leta 1997 jo je UNESCO uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine.

Kompleks Evfrazijeve bazilike sestavljajo zgradbe: Evfrazijeva bazilika, župnijska cerkev, zakristija, trikora, krstilnica in zvonik, Maurova prižnica in bližnji škofovski dvorec, ki po najnovejših raziskavah izhaja iz istega obdobja kot bazilika. V njem se nahaja sakralna zbirja Poreško-puljske škofije. V okviru predstavitve arheoloških najdb so med najpomembnejšimi mozaiki iz 3. stoletja, pa tudi sakralni spomeniki in umetniški predmeti starokrščanskega, zgodnjebizantinskega in srednjeveškega obdobja.

Gradnja bazilike, pravzaprav katedrale Uznesenja Marijina, se je začela leta 553 na temeljih zgodnejše triladijske bazilike. Do danes je doživela niz sprememb in tako na mestu prvotne stoji cerkev v gotskem slogu. Čeprav so zgradbo načeli številni potresi, vojne in požari, so se avtentični talni mozaiki iz 5. st. ohranili in so lep primer zgodnjekrščanske likovne umetnosti.

Mozaiki nad apsido upodabljajo apostole in Jezusa; v osrednjem delu je prikazan tedanji škof Evfrazij z maketo bazilike, angeli čuvaji, devica Marija z Jezusom v naročju, domači svetniki mučeniki, posebno sveti Mauro – prvi škof, nato mučenik, zaščitnik mesta Poreča in celotne istrske škofije. Ob robu slavoloka so razvrščeni »medaljoni« z liki mučencev. Triladijsko katedralo nosita dve vrsti vitkih marmornih stebrov z razkošnimi kapitelji.

Galerija

Zunanje povezave