Damjan Prelovšek: Razlika med redakcijama
popr. |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Od 1971 je deloval na [[Umetnostnozgodovinski inštitut (ZRC SAZU)|Umetnostnozgodovinskem inštitutu]] [[ZRC SAZU]] in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005 in kjer je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] mu je ob sedemdesetlenici posvetil obsežni večjezični zbornik ''Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška'' (2015). |
Od 1971 je deloval na [[Umetnostnozgodovinski inštitut (ZRC SAZU)|Umetnostnozgodovinskem inštitutu]] [[ZRC SAZU]] in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005 in kjer je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] mu je ob sedemdesetlenici posvetil obsežni večjezični zbornik ''Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška'' (2015). |
||
Štiri leta je bil slovenski [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]] (1998--2002). Od 2005 je bil več let generalni [[direktor direktorata (državni uradnik)|direktor direktorata]] za kulturno dediščino [[ministrstvo za kulturo|ministrstva za kulturo]], v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo. |
Štiri leta je bil slovenski [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]] (1998--2002). Od 2005 je bil več let generalni [[direktor direktorata (državni uradnik)|direktor direktorata]] za kulturno dediščino [[ministrstvo za kulturo|ministrstva za kulturo]], v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo. Spomeniške službe v svojem mandatu ni reorganiziral. |
||
V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni ([[olimpijske igre]], svetovno prvenstvo) [[kajak in kanu (šport)|kanuizem na divjih vodah]], v kategoriji [[C-1|kanu enosed]]). Za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je v kanuju enosedu v [[slalom]]u osvojil 17. mesto. |
V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni ([[olimpijske igre]], svetovno prvenstvo) [[kajak in kanu (šport)|kanuizem na divjih vodah]], v kategoriji [[C-1|kanu enosed]]). Za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je v kanuju enosedu v [[slalom]]u osvojil 17. mesto. |
Redakcija: 11:58, 9. avgust 2018
Damjan Prelovšek | |
---|---|
Rojstvo | 18. februar 1945[1] (79 let) Ljubljana |
Državljanstvo | SFRJ Slovenija |
Poklic | umetnostni zgodovinar, diplomat, kanuist, fotograf, kurator, politik |
Damjan Prelovšek, slovenski umetnostni zgodovinar, * 18. februar 1945, Ljubljana.
Življenjepis
Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1969 diplomiral in 1977 doktoriral z disertacijo o slovenskem arhitektu Plečniku. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji.
Od 1971 je deloval na Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005 in kjer je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta mu je ob sedemdesetlenici posvetil obsežni večjezični zbornik Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška (2015).
Štiri leta je bil slovenski veleposlanik v Pragi (1998--2002). Od 2005 je bil več let generalni direktor direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo, v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo. Spomeniške službe v svojem mandatu ni reorganiziral.
V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni (olimpijske igre, svetovno prvenstvo) kanuizem na divjih vodah, v kategoriji kanu enosed). Za Jugoslavijo je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1972 v Münchnu, kjer je v kanuju enosedu v slalomu osvojil 17. mesto.
Dela (monografije)
- Jože Plečnik : arhitektura večnosti - teme, metamorfoze, ideje (2017)
- NUK : Narodna in univerzitetna knjižnica (2010)
- Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini (2010)
- Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 2006)
- Jože Plečnik - Jan Kotěra : dopisovanje (urednik, 2004)
- Plečnikova sakralna umetnost (1999)
- Plečnikova palača : dom ustavnega sodišča RS (soavtor France Kresal, 1998)
- Plečnik v tujini : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1998)
- Poezija v kamnu : arhitekt Jože Plečnik na praškem gradu (1997)
- Plečnikova Slovenija : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky, Janez Koželj, 1997)
- Plečnikova Ljubljana : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1996)
- Plečnikova lectarija (soavtor Edi Majaron, 1993)
- Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori (1993)
- Josef Plečnik 1872-1957 : architectura perennis (1992)
- Žale arhitekta Jožeta Plečnika (soavtor Vlasto Kopač, 1992)
- Jože Plečnik : "Peglezen" (soavtor Božo Podlogar, 1986)
- Hiša slovenske zavarovalnice (1985)
- Jože Plečnik : dunajski čas (1892-1911), (doktorska disertacija, 1977)
Zunanje povezave
Damjan Prelovšek na sports-reference.com
- ↑ The Fine Art Archive — 2003.
- Rojeni leta 1945
- Živeči ljudje
- Slovenski umetnostni zgodovinarji
- Slovenski akademiki
- Slovenski veleposlaniki
- Veleposlaniki Republike Slovenije na Češkem
- Slovenski kanuisti
- Člani Evropske akademije znanosti in umetnosti
- Olimpijski tekmovalci za Jugoslavijo
- Kajakaši in kanuisti Poletnih olimpijskih iger 1972
- Župančičevi nagrajenci
- Ljubljančani