Trbovlje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
mBrez povzetka urejanja
m vrnitev sprememb uporabnika Majciii8 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Sporti
Oznaka: vrnitev
Vrstica 51: Vrstica 51:
|population_as_of = 2018
|population_as_of = 2018
|population_note =
|population_note =
|population_total = 16200
|population_total = 13759
| population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
| population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref>
| population_density_km2 = auto
| population_density_km2 = auto
Vrstica 72: Vrstica 72:
}}
}}


'''Trbovlje''' ({{Audio|Sl-Trbovlje.oga|izgovorjava}}) so s 16.200 prebivalci 25. največje [[mesto]] v Sloveniji, največje mesto v [[Zasavje|Zasavju]] in hkrati tudi kulturno ter upravno središče [[Zasavje|Zasavja]] in središče [[občina Trbovlje|občine Trbovlje]].
'''Trbovlje''' ({{Audio|Sl-Trbovlje.oga|izgovorjava}}) so s 17.500 prebivalci 9. največje [[mesto]] v Sloveniji, največje mesto v [[Zasavje|Zasavju]] in hkrati tudi kulturno ter upravno središče [[Zasavje|Zasavja]] in središče [[občina Trbovlje|občine Trbovlje]].


⚫
Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, [[Cementarna Trbovlje|cementarna]] in [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]] mu dajejo pečat.
[[Slika:Dimnik.jpg|levo|sličica|309x309_pik|Najvišji dimnik v Evropi.]]


Trbovlje so eno redkih mest pri nas, ki so mesto postale šele 1952. leta. Takrat so tudi izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob novi glavni cesti. Težišče mesta je bilo predvideno na Vodah in pred Lokami, ki takrat še niso bile pozidane. K mestu se prištevajo tudi soseske, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.
⚫
Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku.

V zgodovini so Trbovlje zaznamovali številni industrijski obrati, rudnik in tudi [[termoelektrarna]] s svojim [[Trboveljski dimnik|dimnikom]]. Trbovlje se tako ponašajo z najvišjim dimnikom v Evropi, ki je visok 360 metrov, premer pri tleh znaša 27,5 metra, na vrhu pa 7,7 metra. Ob močnem vetru njegov vrh niha do skoraj 9 metrov.

Občina Trbovlje praznuje svoj praznik 1. junija kot počastitev spomina na boj z Orjuno. Tisto nedeljsko jutro, 1. junija 1924, ob deseti uri dopoldne se je okoli 800 oboroženih orjunašev, ki med delavskim rudarskim narodom niso imeli podpore, zbralo na trboveljski železniški postaji in skupaj z godbo odkorakalo proti mestu. Ob cesti pred rudarskim domom jih je v zasedi pričakalo 60 do 70 borcev Proletarskih akcijskih čet, ki so vojaško godbo spustili mimo, nato pa napadli zastavonoše in funkcionarje Orjune, na kar so orjunaši odgovorili z ognjem.

Po nekajminutni izmenjavi ognja sta streljanje prekinili dve ročni bombi, ki so ju pripadniki Proletarskih akcijskih čet vrgli med orjunaše. Spopadajoči strani sta se razmaknili, ogenj pa je terjal nekaj življenj ter poškodoval večje število ljudi. Orjunaši so nato v meščanskem delu Trbovelj razvili svoj prapor. V znak maščevanja so orožnikom odvzeli pridržanega rudarja Franca Fakina in ga pozneje v kamnolomu mučili in ubili. Nato so vdrli še v rudarski dom in ga zažgali. Oblasti so v mesto napotile vojsko, ki je do večera že zasedla Trbovlje.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Vrstica 88: Vrstica 82:
Trbovlje so mesto od sredine 20. stoletja, vendar so se ljudje v teh krajih naseljevali že davno prej, o čemer pričajo najdbe (kamnito kladivo v Lakonci in druge). Naselja so bila majhna, večinoma le nekaj kmetij. Vpisane pa so že v Otokarjevem urbarju (1265). Kasneje se je število kmetij le počasi povečevalo, saj je bila zemlja skopa in bilo jo je malo. Sprva so se naseljevali na vrhovih. Tam so sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] zgradili cesto. Z njo so povezali dolino s Savinjsko dolino. Obsavsko cesto proti [[Hrastnik]]u in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] so gradili [[Nemci]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]].
Trbovlje so mesto od sredine 20. stoletja, vendar so se ljudje v teh krajih naseljevali že davno prej, o čemer pričajo najdbe (kamnito kladivo v Lakonci in druge). Naselja so bila majhna, večinoma le nekaj kmetij. Vpisane pa so že v Otokarjevem urbarju (1265). Kasneje se je število kmetij le počasi povečevalo, saj je bila zemlja skopa in bilo jo je malo. Sprva so se naseljevali na vrhovih. Tam so sredi [[19. stoletje|19. stoletja]] zgradili cesto. Z njo so povezali dolino s Savinjsko dolino. Obsavsko cesto proti [[Hrastnik]]u in [[Zagorje ob Savi|Zagorju]] so gradili [[Nemci]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]].


Ob [[Sava|Savi]] v dolini je zelo malo prostora, zato je bilo tam kmetij malo, največ ob sotočjih potokov. Na levem bregu v naselju Na Savi so bile samo tri (Južnova, Savškova in Bregarjeva). Ob Belih slapovih je še videti razvaline navigacijskega poslopja, ki je bilo zgrajeno za časa [[cesarica|cesarice]] [[Marija Terezija|Marije Terezije]], saj so tod pristajali brodniki z ladjami, ki so vozile po Savi. Na meji z zagorsko občino je bila graščina Prusnik iz prve polovice 18. stol. Takrat so Savo regulirali in zgradili kanal skozi Bele slapove in brzice. Tukaj so zgradili hlev za vprežno živino, ki je vlekla [[ladja|ladje]] navzgor. Po izgradnji železnice je plovba po mestoma nevarni Savi ponehala.
Ob [[Sava|Savi]] v dolini je zelo malo prostora, zato je bilo tam kmetij malo, največ ob sotočjih potokov. Na levem bregu v naselju Na Savi so bile samo tri (Južnova, Savškova in Bregarjeva). Ob Belih slapovih je še videti razvaline navigacijskega poslopja, ki je bilo zgrajeno za časa [[cesarica|cesarice]] [[Marija Terezija|Marije Terezije]], saj so tod pristajali brodniki z ladjami, ki so vozile po Savi. Na meji z zagorsko občino je bila do nedavnega graščina Prusnik iz prve polovice 18. stol. Takrat so Savo regulirali in zgradili kanal skozi Bele slapove in brzice. Tukaj so zgradili hlev za vprežno živino, ki je vlekla [[ladja|ladje]] navzgor. Po izgradnji železnice je plovba po mestoma nevarni Savi ponehala.
[[Slika:Matjaž Kirn-Lovski dvorec1.jpg|alt=|levo|sličica|387x387_pik|[[Železniška postaja Trbovlje|Lovski gradič]].FOTO: Matjaž Kirn]]
Trbovlje so razcvet doživele z izkopavanjem premoga od leta 1804 dalje. Število prebivalcev je takrat začelo strmo naraščati, graditi so se začele ceste in naselja za rudarje t.i. kolonije. Trbovlje tako niso bile več prostor za peščico kmetov, ampak so začele dobivati družbeni razred delavcev in meščanov ter so se tako razvile v mesto. Danes nas na obdobje rudarjenja spominjajo številni vhodi v rove, rudarske kolonije, bronasta kipa rudarjev Stojana Batiča pred Delavskim domom Trbovlje. V trboveljski dolini še vedno živi rudarski škrat perkmandeljc, ki je rudarjem kradel malico in jim nagajal v rovih med njihovim delom. Če imate srečo, ga lahko srečate tudi danes.

⚫
V času razscveta rudarstva je imela v Trbovljah največ veljave [[nemščina]]. Le redki narodno zavedni Slovenci so si prizadevali za uveljavljanje slovenskega jezika. Med njimi je bila [[Ana Dimnik]], gostilničarka. Gostilna Dimnik še stoji tam, kjer se cesta razcepi v Cesto oktobrske revolucije in v ulico Sallaumines (imenovana po francoski občini [[Sallaumines]], ki je od leta 1964 pobratena s Trbovljami). Obrtniška cesta (prej Cesta oktobrske revolucije) vodi proti starim Trbovljam. Ob vhodu vanje je Peklarjeva (tudi Arzenškova) grofovska hiša z večkapno streho, katere osnova izvira morda še iz časa [[celjski grofje|celjskih grofov]], danes imenovana tudi [http://gradic.si/ Lovski gradič]. Gre za najstarejšo hišo v Trbovljah, ki je bila v urbarju prvič omenjena leta 1582. V notranjosti objekta se nahaja občinska protokolarna oziroma poročna soba.

== Trbovlje novomedijsko mesto (TNM) in 4. dritl ==
[[Slika:LOGO 4 DRITL pravi RGB-01.jpg|levo|sličica|201x201_pik]]
Ljudje danes iščejo priložnosti v novih tehnologijah in znanjih. Trbovlje so novomedijsko mesto, kjer vsako leto poteka festival [http://speculumartium.si/?page_id=2989 Speculum Artium], ki vsakokrat privabi domače in tuje umetnike in prav vsakič osupne z novimi umetnostnimi instalacijami, s predavanji in z delavnicami.
''"Trbovlje so malo mesto, ki ima močno zapuščino kot rojstno mesto Neue Slowenische kunst. Potem so tu ljudje, ki vsako leto znajo stopiti skupaj in izpeljati festival Speculum Artium. To dvoje ima po mojem mnenju potencial rojevanja umetniških gibanj, ki se dejansko tu dogajajo. Zame je to navdih in zato se vedno znova vračam. Potem je tu še trk dveh svetov - narave in industrije. Najbolj pa me v Trbovljah navdušuje dobra volja, "hard work" in toplina ljudi."'' Tiago Martins, novomedijski umetnik in profesor na Univerzi v Linzu.
Ne smemo pozabiti tudi na virtualni muzej rudarstva, 4. dritl, ki je svoja vrata odprl leta 2017 in gostil že več tisoč ljudi iz vsega sveta. 4. DRITL, prejemnik številnih nagrad, dediščino rudarstva predstavlja na nov, vizualno atraktiven način.  Prebijate se lahko čez pravi rudniški rov, opremljen z originalnimi rudniškimi eksponati, s svetlobnimi in zvočnimi efekti, hologrami in projekcijami. S pomočjo najsodobnejše opreme za navidezno in razširjeno resničnost boste vstopili v svet rudarjev, kakršen je bil pred 100 leti. S sodobno tehnologijo predstavljamo tudi življenje rudarskih družin in njihov boj za boljši jutri.

Doživite izkušnjo rudnika na atraktiven in s sodobnimi tehnologijami podprt način! Kramp, lopata in navidezna resničnost skupaj pričarajo nepozabno doživetje za vse generacije. Muzejski eksponati so zanimivi tako s tehničnega, zgodovinskega vidika, kot tudi zaradi samega načina prikaza. Poudarek tako ni na opisovanju golih zgodovinskih dejstev, temveč na občutkih, ter z novomedijskimi tehnologijami pripovedovanih zgodbah o ljudeh. Humanizacija tehnologije. [http://4dritl.si/ 4. dritl] se nahaja v prostorih Delavskega doma Trbovlje. Obisk je primeren za vse generacije!
[[Slika:Nohšiht.jpg|sličica|361x361_pik]]

== Anduht in Nohšiht ==

Tradicionalna dogodka, ki vsako leto potekata v sklopu praznovanja občinskega praznika v mesecu juniju sta Anduht in Nohšiht. Imeni prireditev sta tipični rudarski, anduht pomeni slavje, nohšiht pa pomeni nočno službo. Poleg obeh koncertnih večerov, obiskovalca pozdravi še Podeželska tržnica, na kateri se predstavljajo lokalni ponudniki in ustvarjalci ter tekmovanje v kuhanju grenadirmarša, ki sta prvič potekala leta 2017. Vsako leto se tekmovanja, kot komisija za ocenjevanje, udeležijo znana imena slovenske kulinarike, med seboj pa se v kuhanju preizkušajo lokalna podjetja, zavodi in društva.

<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladinska.com/moj_planet/potepanja_po_sloveniji/5179|title=Biseri Slovenije: Kum|accessdate=2018-08-09|website=Mladinska knjiga|language=sl-SI}}</ref>

== Prenočišča v občini Trbovlje ==

Trbovlje vam poleg zasebnih ponudnikov nudijo tudi prenočišče v [http://mct.si/sl/hostel/ Mladinskem centru Trbovlje]. Poleg nočitve v dvoposteljni sobi (posameznik ali par), apartmaju (posameznik, par, družina z otroki) ali v večposteljni sobi (skupine do 14 oseb) so gostom zagotovljeni samostojni (apartma, dvoposteljne sobe) in skupinski toaletni prostori (večposteljne sobe). Gostom je na voljo uporaba tudi skupnega večnamenskega prostora, souporaba hotelske kuhinje ter zunanji in notranji prostor kavarne. Mladinski center Trbovlje gostom ne ponuja zgolj nočitve, temveč prijetno izkušnjo bivanja v hotelu, ki skozi svojo obliko in poslikavo prikazuje naravne dediščine Zasavja. Sobe, poimenovane po najlepših zasavskih hribih, goste že ob prvem stiku popeljejo v svet pustolovščin, ki jih Zasavje ponuja. Mladinski center Trbovlje preveva poseben utrip. Je eden redkih prostorov, kjer se v Zasavju srečujejo poti posameznikov različnih narodnosti, kultur, prepričanj, pogledov. Poleg obiskovalcev iz vseh koncev in krajev pa vzdušje bivanja krepijo dogodki Mladinskega centra Trbovlje, ki gostom poleg nočitve ponuja še zabavne, poučne, glasbene, rekreativne in druge vsebine.<ref>{{Navedi revijo|url=http://dx.doi.org/10.20315/nvg.6.2|title=Na Jureževi planini se je pojavil ožig macesnovih iglic, ki ga povzroča gliva Hypodermella laricis|last=Ogris|first=Nikica|date=2013-12|journal=Novice iz varstva gozdov|doi=10.20315/nvg.6.2|issue=6|issn=1855-8348}}</ref>

== Tradicionalne jedi ==
[[Slika:Robert Balen - funsterc.jpg|levo|sličica|392x392px|Funšterc ali rudarsko sonce.FOTO: Robert Balen]]
200 let rudarjenja in industrializacije sta svoj pečat pustila tudi v kulinariki. Jedi, značilne za te kraje, so preproste, narejene iz žit, stročnic in okopavin,a izjemno okusne.

* Knapovsko sonce oziroma funšterc je najbolj prepoznavna zasavska jed. Gre za neke vrste palačinko, ki se jo zlato zapeče. Funšterc mora biti rahel, srednje debel ter rumen kot sonce.

* Grenadirmarš, pražena jed iz testenin, kuhanega krompirja, čebule, ocvirkov in začimb je bila najbolj priljubljena med vojaki in kmeti med prvo svetovno vojno.

[[Slika:Trbovlje pomlad 18 6.jpg|sličica|386x386px|Trbovlje, pomlad 2018


[[Slika:Trbovlje-SZ.JPG|thumb|left|220px|[[Železniška postaja Trbovlje]]]]
FOTO: Matjaž Kirn]]


Prva gradnja železnice, ki je bila za tiste čase še posebno zahteven projekt, je pripeljala v Trbovlje in druga mesta ob [[železnica|železnici]] veliko delavcev od drugod, predvsem iz Italije. Nekmečko prebivalstvo pa je bilo tukaj že prej, saj so premog začeli kopati Maurerjevi že leta 1804 v Lakoncah. Leta 1847 je erar ustanovil rudnik na Vodah, leta 1867 ga je prevzela Vodenska premogokopna družba in ga leta 1873 prodala Trboveljski premogokopni družbi. Istega leta so odkupili tudi Maurerjev rudnik in tako so bili vsi rudniki v Trbovljah združeni.
* Zasavska jetrnica pa je prava posebnost v slovenskem prostoru. Polnjena je z mešanico svinjskega mesa in jeter, slanine in riža oziroma kaše.


Pred dograditvijo Južne železnice so vsi premogovniki na območju Zasavja imeli težave s [[transport]]om [[premog]]a. Maurerjevi so postavili steklarno, kopanje premoga pa opustili. Po dograditvi železnice so se razmere za prodajo premoga bistveno izboljšale, saj je bila prav železnica velik porabnik premoga. Leta 1873 je Trboveljska premogokopna družba steklarno opustila in jo preuredila v delavska stanovanja.
Poleg zgoraj naštetih pa so priljubljene še: rudarska kisla župa, prečmuh ali fižol z jabolki, krumpantoč, prehtranova potica,...


Cementarno so zgradili leta 1876, upravno poslopje so postavili tik nad strugo Trboveljščice. [[Apnenec]] za cement so sprva dobivali za [[Klek, Trbovlje|Klekom]] in v [[Retje nad Trbovljami|Retju]].
== Najvišji vrh Kum ==
Najvišji vrh v Občini Trbovlje in v Zasavju nasploh je [[Kum]], ki leži na 1220 metrih nadmorske višine, geografsko pa je lociran skoraj v središču Slovenije. Na Kumu, znanemu tudi kot zasavski Triglav, je poleg Planinskega doma na Kumu, ki je bil leta 2015 imenovan za Naj planinsko kočo leži tudi cerkev sv. Neže in zvonik ter RTV oddajnik. Prvi zametki oddajanja segajo že v leto 1957, zanimivo pa je tudi dejstvo, da je oddajni center Kum kot prvi v Sloveniji doživel letalski napad, napaden pa je bil kar dvakrat.
[[Slika:Matjaž Kirn-Kum1.jpg|levo|sličica|319x319px|Cerkev sv. Neže in zvonik na Kumu.


Istega leta so zgradili bolnišnico, šolo pa leta 1892.
FOTO: Matjaž Kirn]]
Cerkev sv. Neže ima kar dva zvonika, eden je lociran v cerkvi, drugi pa ob cerkvi. Legenda pravi, da sta na Kumu, vsak na svojem vrhu, pasla pastir Jošt in pastirica Neža. Jošt si je želel Nežine družbe, zato jo je neutrudno po nemško klical »komm, komm« (pridi, pridi). Tako je gora dobila ime Kum. Ne vemo, ali je Neža res obiskala Jošta. Vem pa, da samska dekleta rada potegnejo za vrv zvona v cerkvi sv. Neže, da bi našla sanjskega fanta. Le pogumno se torej odpravite na Kum!
Pogled z najvišjega vrha v Posavskem hribovju seže skoraj po celi Sloveniji. Od vzhoda proti jugu vidimo Gore, Kopitnik, Kočevski Rog, Snežnik, Nanos, v bližini pa dolino Sopote in prostrano Dolenjsko gričevje zahod pa nam ponudi Julijce s Triglavom, pred njimi Polhograjsko hribovje in Škofjeloško pogorje in če pogled premikamo proti severu, vidimo Karavanke in Kamniške Alpe, v jasnih dneh se vidi do Ljubljane in celo preko meja Slovenije, do zagreba in Trsta.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.gremovhribe.si/Dogodki/32/planinski-dom-na-kumu|title=Planinski dom na Kumu|accessdate=2018-08-09|website=www.gremovhribe.si}}</ref>
V juniju ste na Kumu lahko priča kolesarskemu vzponu na Kum in spominski slovesnsoti ob dnevu državnosti. Zadnjo nedeljo v avgustu se na Kumu srečajo romarji iz številnih krajev po Sloveniji na t.i. Kumlanski nedelji.
[[Slika:Matjaž Kirn-LaibachTrb.1.jpg|sličica|305x305px|Laibach.FOTO: Matjaž Kirn]]


⚫
V tem času je imela v Trbovljah največ veljave [[nemščina]]. Le redki narodno zavedni Slovenci so si prizadevali za uveljavljanje slovenskega jezika. Med njimi je bila [[Ana Dimnik]], gostilničarka. Gostilna Dimnik še stoji tam, kjer se cesta razcepi v Cesto oktobrske revolucije in v ulico Sallaumines (imenovana po francoski občini [[Sallaumines]], ki je od leta 1964 pobratena s Trbovljami). Obrtniška cesta (prej Cesta oktobrske revolucije) vodi proti starim Trbovljam. Ob vhodu vanje je Peklarjeva (tudi Arzenškova) grofovska hiša z večkapno streho, katere osnova izvira morda še iz časa [[celjski grofje|celjskih grofov]].
== Glasba in kultura ==
Trboveljske korenine imajo številni znani glasbeniki in kulturniki. Med njimi so tudi zasedba Hiša, Red five point star, ki je svoj ritem ska glasbe ponesla tudi po ZDA in Afriki, evrovizijska predstavnica in igralka Tanja Ribič. Prav tako iz Trbovelj izvira vrhunska umetniško-plesna zasedba En knap, akademski slikar Jane Knez in pesnik ter pisatelj Tone Seliškar.


Na burne dogodke po prvi svetovni vojni spominjata Cesta 1. junija in Trg Franca Fakina. 1. junija leta 1924 so se delavski mladinci spopadli z Orjuno, Franc Fakin pa je bil tistega dne žrtev političnega nasilja.
[[Laibach]] je svetovno znana zasedba, katerih zvok je grajen na t.i. industrijskih zvokih trboveljskega okolja. Veliko odmevnost je sprožil dogodek, ko je bil prepovedan njihov multimedijski projekt Rdeči revirji. Pozneje so jim oblasti celo prepovedale javno nastopanje in uporabo imena, a so kljub temu nadaljevali ustvarjanje.


== Ljudje, povezani s Trbovljami ==
== Ljudje, povezani s Trbovljami ==

Redakcija: 10:41, 9. avgust 2018

Trbovlje
Mesto
Stanovanjski bloki Sallaumines v Trbovljah, 2011
Stanovanjski bloki Sallaumines v Trbovljah, 2011
Zastava Trbovlje
Zastava		Grb Trbovlje
Grb
Trbovlje se nahaja v Slovenija
Trbovlje
Trbovlje
Geografski položaj v Sloveniji
Koordinati: 46°8′58.94″N 15°2′56.63″E / 46.1497056°N 15.0490639°E / 46.1497056; 15.0490639
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Neformalna pokrajinaŠtajerska
PokrajinaŠtajerska
Statistična regijaZasavje
seznam občin v SlovenijiTrbovlje
Ustanovitev1952
Upravljanje
 • Vrstamestni svet
 • županJasna Gabrič (1. mandat)
Površina
 • Skupno10,232 km2
Nadm. višina
309,7 m
Prebivalstvo
 (2018)[2]
 • Skupno13.759
 • Gostota1.300 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1420
Omrežna skupina03
Mesta dvojčki
 • Grb Sallauminesa Sallaumines Francija
Avtomobilska oznakaLJ
Spletna stran[www.trbovlje.si www.trbovlje.si]

Trbovlje (izgovorjava (pomoč·info)) so s 17.500 prebivalci 9. največje mesto v Sloveniji, največje mesto v Zasavju in hkrati tudi kulturno ter upravno središče Zasavja in središče občine Trbovlje.

Raztezajo se v ozki in več kot 7 km dolgi dolini s pretežno strnjeno zazidavo. Prvotnemu mestu je več kot dvesto let let delovanja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki Trboveljščice (Limbarski, Dobrniški in Lakonški potok), pa tudi vasi s temi imeni so žrtvovali rudniku. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, cementarna in termoelektrarna s svojim dimnikom mu dajejo pečat.

Trbovlje so eno redkih mest pri nas, ki so mesto postale šele 1952. leta. Takrat so tudi izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob novi glavni cesti. Težišče mesta je bilo predvideno na Vodah in pred Lokami, ki takrat še niso bile pozidane. K mestu se prištevajo tudi soseske, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.

Zgodovina

Trbovlje so mesto od sredine 20. stoletja, vendar so se ljudje v teh krajih naseljevali že davno prej, o čemer pričajo najdbe (kamnito kladivo v Lakonci in druge). Naselja so bila majhna, večinoma le nekaj kmetij. Vpisane pa so že v Otokarjevem urbarju (1265). Kasneje se je število kmetij le počasi povečevalo, saj je bila zemlja skopa in bilo jo je malo. Sprva so se naseljevali na vrhovih. Tam so sredi 19. stoletja zgradili cesto. Z njo so povezali dolino s Savinjsko dolino. Obsavsko cesto proti Hrastniku in Zagorju so gradili Nemci med 2. svetovno vojno.

Ob Savi v dolini je zelo malo prostora, zato je bilo tam kmetij malo, največ ob sotočjih potokov. Na levem bregu v naselju Na Savi so bile samo tri (Južnova, Savškova in Bregarjeva). Ob Belih slapovih je še videti razvaline navigacijskega poslopja, ki je bilo zgrajeno za časa cesarice Marije Terezije, saj so tod pristajali brodniki z ladjami, ki so vozile po Savi. Na meji z zagorsko občino je bila do nedavnega graščina Prusnik iz prve polovice 18. stol. Takrat so Savo regulirali in zgradili kanal skozi Bele slapove in brzice. Tukaj so zgradili hlev za vprežno živino, ki je vlekla ladje navzgor. Po izgradnji železnice je plovba po mestoma nevarni Savi ponehala.

Železniška postaja Trbovlje

Prva gradnja železnice, ki je bila za tiste čase še posebno zahteven projekt, je pripeljala v Trbovlje in druga mesta ob železnici veliko delavcev od drugod, predvsem iz Italije. Nekmečko prebivalstvo pa je bilo tukaj že prej, saj so premog začeli kopati Maurerjevi že leta 1804 v Lakoncah. Leta 1847 je erar ustanovil rudnik na Vodah, leta 1867 ga je prevzela Vodenska premogokopna družba in ga leta 1873 prodala Trboveljski premogokopni družbi. Istega leta so odkupili tudi Maurerjev rudnik in tako so bili vsi rudniki v Trbovljah združeni.

Pred dograditvijo Južne železnice so vsi premogovniki na območju Zasavja imeli težave s transportom premoga. Maurerjevi so postavili steklarno, kopanje premoga pa opustili. Po dograditvi železnice so se razmere za prodajo premoga bistveno izboljšale, saj je bila prav železnica velik porabnik premoga. Leta 1873 je Trboveljska premogokopna družba steklarno opustila in jo preuredila v delavska stanovanja.

Cementarno so zgradili leta 1876, upravno poslopje so postavili tik nad strugo Trboveljščice. Apnenec za cement so sprva dobivali za Klekom in v Retju.

Istega leta so zgradili bolnišnico, šolo pa leta 1892.

V tem času je imela v Trbovljah največ veljave nemščina. Le redki narodno zavedni Slovenci so si prizadevali za uveljavljanje slovenskega jezika. Med njimi je bila Ana Dimnik, gostilničarka. Gostilna Dimnik še stoji tam, kjer se cesta razcepi v Cesto oktobrske revolucije in v ulico Sallaumines (imenovana po francoski občini Sallaumines, ki je od leta 1964 pobratena s Trbovljami). Obrtniška cesta (prej Cesta oktobrske revolucije) vodi proti starim Trbovljam. Ob vhodu vanje je Peklarjeva (tudi Arzenškova) grofovska hiša z večkapno streho, katere osnova izvira morda še iz časa celjskih grofov.

Na burne dogodke po prvi svetovni vojni spominjata Cesta 1. junija in Trg Franca Fakina. 1. junija leta 1924 so se delavski mladinci spopadli z Orjuno, Franc Fakin pa je bil tistega dne žrtev političnega nasilja.

Ljudje, povezani s Trbovljami

Sakralna dediščina

Viri

  • Krajevni leksikon Slovenije, SAZU Ljubljana, 1976
  1. ↑ »Po površini največja naselja v statističnih regijah«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. marca 2016.
  2. ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Trbovlje
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodnik, ki se nanaša na: Trbovlje
Stub icon

Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Trbovlje&oldid=5028635«