Arijan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.265 urejanj
pravopis
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:
{{infopolje oseba}}
{{infopolje oseba}}


Arian (Lucius Flavius Arrianus) iz Nikomedije, ki se nahaja v Bitiniji je bil rojen med letoma 80 in 90 n. št. in umrl okoli leta 146 v Grčiji. Bil je grški zgodovinar in filozof ter senator rimskega imperija, bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig ''Alexándrou Anábasis'' (Anabaza o Alexandru Velikemu), katere omenjajo življenje Alexandra Velikega.
'''Arijan iz Nikomedije''' ({{jezik-grc|Ἀρριανός Arrianos}}; {{jezik-lat|Lucius Flavius Arrianus}}, [[Stari Grki|starogrški]] [[zgodovinar]] in [[filozof]] ter senator [[Rimsko cesarstvo|Rimskega imperija]], * ok. 86/89, [[Nikomedeja]], [[Bitinija]], † po 146/160, [[Atene]]. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig ''Alexándrou Anábasis'' (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o [[Aleksander Veliki|Aleksandru Velikem]].


== Življenje ==
Grškega filozofa pa nesmemo mešati z antično-grškim piscom, po imenu Ksenofon, ki je pravtako napisal delo z naslovom ''Anabasis''.


⚫
Arijan je odraščal v premožni in ugledni družini z državljanskimi pravicami v Bitiniji. Družinsko ime ‘Titus Flavius’ so pogosteje podeljevali med letoma 70 in 96 n. št. vendar, ker Arijanovo ime sestavlja ‘Lucisu Flavius’, lahko predvidevamo, da so njegovim prednikom državljanstvo in samo ime podelili že pred tem.
== ARIANOVO ŽIVLJENJE ==


⚫
V Nikopolisu je nadgrajeval svoje znanje s prebiranjem filozofskih del. V tem glavnem mestu rimske province pa je imel [[Epiktet]], eden vodilnih predstavnikov poznega [[stoicizem|stoicizma]], majhno šolo. Eden od njegovih učencev in Arijanovih prijateljev je bil kasnejši cesar [[Hadrijan]].
⚫
Na podlagi tega, da so bili Arianovi starši pomembni meščani oziroma prebivalci rimskega imperija, njihovo življenje ni bilo ravno težko. Predvsem v Bitiniji so imeli velik ugled. Družinsko ime ‘Titus Flavius’ so pogosteje podeljevali med letoma 70 in 96 n. št. vendar, ker Arianovo ime sestavlja ‘Lucisu Flavius’, lahko predvidevamo, da so njegovim prednikom državljanstvo in samo ime podelili že pred tem.


⚫
Arijan je izhajal iz vplivne družine, zato je sledil predvidljivi karieri. Preden je postal senator je služil v vojski kot častnik v eni izmed legij leta 107 n. št. V razpravi ''Cynegeticus'' omeni eno kratko pripombo, ki je bila interpretirana kot referenca njegovih dolžnosti. Verjetno je služil kot konjeniški častnik nekje na ob [[limes]]u na Bavarskem. Kasneje je vodil dve legiji. To potrjuje njegove uspehe v vojski prav tako pa je možno, da je takrat deloval tudi v [[Dacija|Daciji]], ki jo je priključil cesarstvu cesar [[Trajan]]a. Hadrijan je bil Trajanov posinovljenec.
⚫
V Nikopolisu je nadgrajeval svoje znanje s prebiranjem filozofskih gradiv. V tem glavnem mestu rimske province pa je imel eden izmed najbolj znanih filozofov Epiktet majhno šolo. Njegov učenec je bil med drugim tudi dober prijatelj Ariana z imenom Hadrijan.


⚫
Leta 120 n. š. je bil v Nikomedeji potres, vendar ni znano ali je bil takrat Arijan v svojem rojstnem mestu. Najverjetneje je leta 125 postal guverner Andaluzije in leta 128 skupaj s Hadrijanom obiskal Afriko. To ne mora biti dokazano, ampak na ta dva dogodka sta omenjena v Arijanovem delu ''Cynegeticus''.
⚫
Arian je izhajal iz vplivne družine in v zrelem obdobju si je prizadeval za blagor družbe. Moral je nadaljevati svojo senatorsko kariero pravtako pa je služil kot častnik v eni izmed legij leta 107 n. št. V razpravi ''Cynegeticus'' omeni eno kratko pripombo, ki je bila interpretirana kot referenca njegovih dolžnosti. Naj bi bil tudi konjeniški častnik v tedanji Bavariji zaradi marljivega poznavanja vere. Kasneje je bilo človeku Bitinije podarjeno vodstvo dveh legij. To potrjuje njegove uspehe v vojski pravtako pa je možno, da je takrat deloval tudi v Daciji, katera je bila pred tem zasedena s strani Trajana in v kateri je že omenjen Arianov prijatelj Hadrijan vzpostavil mir.


⚫
Med letoma 129 in 136 je služil kot [[konzul]] položaj konzula skupaj s tako imenovanim Severusom. V katerem letu sta oba služila, ni natančno znano. Zaradi odsotnosti cesarja Hadrijana sta imela navedena konzula pomembne regentske dolžnosti, ki sta jih morala opraviti v Rimu.
Grški filozof je moral pritegniti pozornost rimskemu guvernerju Grčije po imenu ''Gaius Avidius Nigrinus'' posledično je bil Arian eden od njegovih svetovalcev v mejnem sporu, ki je bil znan zaradi Delf. Ta incident je bil datiran leta 110. Tistega časa pa se je Arian tudi izobraževal o sojenjih proti kristjanom v Nikomediji.


⚫
Okoli leta 132 ga je Hadrijan imenoval za guvernerja mejne province Kapadokije, ki si je lastila dve legiji. S tem dejstvom je razvidno, da je bil Arijan vojaško zelo izurjen in neodvisen, saj mu drugače rimski cesar ne bi zaupal dveh legij.
⚫
Prav v tem mestu se je leta 120 n. š. zgodil potres, vendar ni znano ali je bil takrat Arian v svojem rojstnem mestu. Najvrjetneje je leta 125 postal guverner Andaluzije in leta 128 skupaj s Hadrijanom obiskal Afriko. To ne mora biti dokazano, ampak na ta dva dogodka nagovarja Arianovo delo ''Cynegeticus''.


⚫
Eno prvih njegovih dejanj v službi guvernerja je bilo inšpekcijsko potovanje po obalah Črnega morja, o čemer je napisal tudi eno izmed njegovih del. Leta 134, je nomadsko ljudstvo [[Alani|Alanov]] iz današnjega Kazahstana grozilo obmejnim provincam na obalah Črnega morja, zato je vojaško posredoval s svojima dvema legijama ''XV Apollinaris'' in pa ''XII Fulminata'' in jih zatrl še preden so postali nevarni. Nekaj let kasneje izda red bojov proti Alanom, kjer navaja nasvete drugim rimskim poveljnikom v boju proti nomadom.
⚫
Med letoma 129 in 130 zavzame položaj konzula skupaj s tako imenovanim Severusom. Zaradi odsotnosti cesarja sta imela navedena konzula pomembne dolžnosti, ki sta jih morala opraviti v Rimu.


⚫
Po letu 137 se je ustalil v Atenah, kjer je vodil mestno upravo (arhont).
⚫
Slednje je imenovan za guvernerja mejne province Kapadokije, ki si je lastila dve legiji. S tem dejstvom je razvidno, da je bil Arian vojaško zelo izurjen in suveren, saj mu drugače rimski cesar ne bi zaupal dveh legij.


⚫
== Dela ==
⚫
Eno prvih njegovih dejanj, kot guverner je bilo nadzorno potovanje po obalah Črnega morja, o čemer je napisal tudi eno izmed njegovih del. Leta 134, je pleme iz Kazakstana grozilo rimskemu imperiju. Zato je guverner iz Kapadokije vojaško posredoval s svojima dvema legijama z imenoma ''XV Apollinaris'' in pa ''XII Fulminata'' in jih zatrl še preden so postali nevarni. Nekaj let kasneje izda red bojov proti Alanom, kjer navaja nasvete drugim rimskim poveljnikom v boju proti nomadom.


-''Anabaza o Aleksandru Velikemu'' (Ἀλεξάνδρου Ἀνάβασις) je ena izmed Arijanovih najpomembnejših zgodovinskih del. Knjiga je ohranjena v celoti in razdeljena na 7 delov. Avtor je uporabil preprost slog pisanja. Obravnava pohode in življenje Aleksandra Velikega, dogodke po njegovih dosežkih in vse to je predstavljeno v povezavi z zgodovino Indije, ki je prav tako omenjena v knjigi. Obsežno je pisal o etnografskih vidikih ljudi in pokrajin osvojenega perzijskega cesarstva, rdečo nit pa predstavlja vojaški vidik, bitke in osvojitve Makedoncev. Na več mestih je kritičen do Aleksandrovih odločitev in obnašanja.
⚫
Po letu 137 se Arian ustali v Atenah, kjer postane časten državljan.
Arijanove Anabaze ne smemo mešati s starejšo Anabazo, ki jo je napisal grški vojskovodja [[Ksenofon]] in govori o pohodu deset tisoč grških najemnikov v Perzijski imperij in o njihovem taktičnem umiku, ko so se tam izkazali za nezaželjene.


⚫
Arijan je v svoji politični karieri našel čas tudi za pisanje številnih drugih knjig, ki zaobjemajo filozofijo, zgodovino in vojaško teorijo. To pa so naslednja dela:
⚫
== DELA ==


⚫
-''Zabeležke o [[Epiktet]]u'' (Ἐγχειρίδιον Ἐπικτήτου): knjiga, ki je bila najbolj priljubljena v filozofskem pogledu.
-''The Anabasis of Alexander'' (Anabaza o Alexandru Velikemu) je ena izmed Arianovih najpomembnejših zgodovinskih del. Knjiga je razdeljena na 7 delov. Avtor je uporabil preprost slog pisanja. Obravnava pohode in življenje Alexandra Velikega, dogodke po njegovih dosežkih in vse to je predstavljeno v povezavi z zgodovino Indije, ki je pravtako omenjena v knjigi. Velik pomen je predpisal tudi ljudem in pokrajinam perzijskega imperija, kjer je predstavil tudi nekaj slavnih bitk makedonskih sil. Najbolj tipični del ''Anabase'' je knjiga štiri, kjer Arian med seboj loči težke incidente in obsoja obnašanje Alexandra. Temo, sepravi vojna o kateri je pisal je dobro poznal in se je kot nekdanji pokrajinski guverner zavedal, kaj pomeni “boj proti vojni”. Zbirko teh knjig je napisal predvsem zaradi svojega življenja oziroma iz njega je izhajal. Na knjigo so vplivali številni dejavniki, kot so njegova država, družina in njegova mladost.


-''Bithyniaca'': Zgodovina Bitinije.
⚫
Arian je v svoji karieri našel čas tudi za pisanje številnih drugih knjig, katere temeljijo predvsem na njegovem filozofskem, zgodovinskem in vojaškem razmišljanju. To pa so naslednja dela:


-''Periplus' (Περίπλους τοῦ Εὐξείνου Πόντου)': antični vodič po obalah [[Črno morje|Črnega morja]], knjiga ima 25 delov v obliki pisem napisanih za Hadrijana. Napisana pa je bila pred letom 132 n. št.. Knjiga se je ohranila.
⚫
-''Enchiridion of Epictetus'': knjiga, ki je bila najbolj priljubljena v filozofskem pogledu.


⚫
-''O vojni taktiki'' (Τέχνη τακτική): knjiga, ki je bila namenjena njegovemu prijatelju Hadrijanu za darilo. Govori o vojaški taktiki in urjenju, napisana pa je bila leta 136/137.
-''A History of Bithynia''


⚫
-''Indika'' (Ἰνδική): delo kjer je že po naslovu razvidno, da pripoveduje o Indiji, opisuje deželo in vračanje Aleksandrovega admirala [[Nearh]]a nazaj domov. V primerjavi s knjigo Periplusom, je ta veliko bolj pripovedna in kompleksna od preprostega opisa Črnega morja.
-''The Periplus'': opisuje Črno morje, knjiga ima 25 delov. Napisana pa je bila pred letom 132 n. št.. Knjiga se je ohranila in tudi rečeno je bilo, da vsebuje najstarejšo referenco v grščini.


-''Ta met' Alexandron'': v tem fragmentarno ohranjenem delu je opisano življenje v prvih letih po Aleksandrovi smrti..
⚫
-''A book on military tactics'': knjiga, ki je bila namenjena njegovemu prijatelju Hadrijanu za darilo. Govori o vojaški taktiki in urjenju, napisana pa je bila leta 136/137.


⚫
Navedena so ena izmed njegovih najpomembnejših del, pisal je še druga dela, saj jih je kot filozof, zgodovinar in vojaški teoretik napisal kar nekaj. S svojimi deli si je prislužil vzdevek “drugi Ksenofon”. Ni bil poznan le kot dober filozof temveč tudi kot zgodovinar. Knjige je pisal predvsem z namenom, da bi nas soočil z resnico in da bi se zavedali junaških dejanj vseh zaslužnih ljudi v tistem času. Zavedal se je kvalitete svojih del, vendar kot filozof je moral biti samokritičen do njih. Mogoče pa je imel prav zaradi tega toliko kvalitetnih del, ker je vedno znova poskušal izboljšati svoj slog pisanja.
⚫
-''The Indikê'': delo kjer je že po naslovu razvidno, da pripoveduje o Indiji, opisuje deželo in vračanje admirala ''Nearchusa'' nazaj domov. V primerjavi s knjigo ''The Periplus'', je ta veliko bolj romantična in bolj kompleksna od preprostega opisa Črnega morja.


== VViri in leiteratura ==
-''The ten books events after Alexander'': te opisi so znani iz bizantinskega povzetka. Tu je opisano življenje po Alexandrovem zavzemanju in pohodih.

⚫
Navedena so ena izmed njegovih najpomembnejših del, pisal je še druga dela, saj jih je kot filozof skozi čas napisal kar nekaj. S svojimi deli si je prislužil vzdevek “drugi Ksenofon”. Ni bil poznan le kot dober filozof temveč tudi kot zgodovinar. Knjige je pisal predvsem z namenom, da bi nas soočil z resnico in da bi se zavedali junaških dejanj vseh zaslužnih ljudi v tistem času. Zavedal se je kvalitete svojih del, vendar kot filozof je moral biti samokritičen do njih. Mogoče pa je imel prav zaradi tega toliko kvalitetnih del, ker je vedno znova poskušal izboljšati svoj slog pisanja.

== VIRI IN LITERATURA ==


''Arrian.'' [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.johndclare.net/AncientHistory/Alexander2.htm.
''Arrian.'' [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.johndclare.net/AncientHistory/Alexander2.htm.
Vrstica 55: Vrstica 52:


Flavius, A. ''Pohod Aleksandra Velikog''. Beograd: Dereta.
Flavius, A. ''Pohod Aleksandra Velikog''. Beograd: Dereta.

Ksenofon. 1963. ''Anabasis: Pohod v notranjost''. Ljubljana: Mladinska knjiga.

''The Anabasis of Alexander.'' 2017. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Anabasis_of_Alexander.


== Sklici ==
== Sklici ==
Vrstica 68: Vrstica 61:
[[Kategorija:Grški filozofi]]
[[Kategorija:Grški filozofi]]
[[Kategorija:Grški vojskovodje]]
[[Kategorija:Grški vojskovodje]]
[[Kategorija:Rimski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Rimski filozofi]]
[[Kategorija:Rimski vojskovodje]]

Redakcija: 13:06, 5. julij 2018

Arijan
Portret
Rojstvocca. 89 ali 95[1]
Nikomedija
Smrtcca. 175[2][3][4] ali 180[1]
Atene
Državljanstvoantični Rim
Pokliczgodovinar, politik, filozof, vojaško osebje, pisatelj

Arijan iz Nikomedije (starogrško Ἀρριανός Arrianos; latinsko Lucius Flavius Arrianus, starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedeja, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.

Življenje

Arijan je odraščal v premožni in ugledni družini z državljanskimi pravicami v Bitiniji. Družinsko ime ‘Titus Flavius’ so pogosteje podeljevali med letoma 70 in 96 n. št. vendar, ker Arijanovo ime sestavlja ‘Lucisu Flavius’, lahko predvidevamo, da so njegovim prednikom državljanstvo in samo ime podelili že pred tem.

V Nikopolisu je nadgrajeval svoje znanje s prebiranjem filozofskih del. V tem glavnem mestu rimske province pa je imel Epiktet, eden vodilnih predstavnikov poznega stoicizma, majhno šolo. Eden od njegovih učencev in Arijanovih prijateljev je bil kasnejši cesar Hadrijan.

Arijan je izhajal iz vplivne družine, zato je sledil predvidljivi karieri. Preden je postal senator je služil v vojski kot častnik v eni izmed legij leta 107 n. št. V razpravi Cynegeticus omeni eno kratko pripombo, ki je bila interpretirana kot referenca njegovih dolžnosti. Verjetno je služil kot konjeniški častnik nekje na ob limesu na Bavarskem. Kasneje je vodil dve legiji. To potrjuje njegove uspehe v vojski prav tako pa je možno, da je takrat deloval tudi v Daciji, ki jo je priključil cesarstvu cesar Trajana. Hadrijan je bil Trajanov posinovljenec.

Leta 120 n. š. je bil v Nikomedeji potres, vendar ni znano ali je bil takrat Arijan v svojem rojstnem mestu. Najverjetneje je leta 125 postal guverner Andaluzije in leta 128 skupaj s Hadrijanom obiskal Afriko. To ne mora biti dokazano, ampak na ta dva dogodka sta omenjena v Arijanovem delu Cynegeticus.

Med letoma 129 in 136 je služil kot konzul položaj konzula skupaj s tako imenovanim Severusom. V katerem letu sta oba služila, ni natančno znano. Zaradi odsotnosti cesarja Hadrijana sta imela navedena konzula pomembne regentske dolžnosti, ki sta jih morala opraviti v Rimu.

Okoli leta 132 ga je Hadrijan imenoval za guvernerja mejne province Kapadokije, ki si je lastila dve legiji. S tem dejstvom je razvidno, da je bil Arijan vojaško zelo izurjen in neodvisen, saj mu drugače rimski cesar ne bi zaupal dveh legij.

Eno prvih njegovih dejanj v službi guvernerja je bilo inšpekcijsko potovanje po obalah Črnega morja, o čemer je napisal tudi eno izmed njegovih del. Leta 134, je nomadsko ljudstvo Alanov iz današnjega Kazahstana grozilo obmejnim provincam na obalah Črnega morja, zato je vojaško posredoval s svojima dvema legijama XV Apollinaris in pa XII Fulminata in jih zatrl še preden so postali nevarni. Nekaj let kasneje izda red bojov proti Alanom, kjer navaja nasvete drugim rimskim poveljnikom v boju proti nomadom.

Po letu 137 se je ustalil v Atenah, kjer je vodil mestno upravo (arhont).

Dela

-Anabaza o Aleksandru Velikemu (Ἀλεξάνδρου Ἀνάβασις) je ena izmed Arijanovih najpomembnejših zgodovinskih del. Knjiga je ohranjena v celoti in razdeljena na 7 delov. Avtor je uporabil preprost slog pisanja. Obravnava pohode in življenje Aleksandra Velikega, dogodke po njegovih dosežkih in vse to je predstavljeno v povezavi z zgodovino Indije, ki je prav tako omenjena v knjigi. Obsežno je pisal o etnografskih vidikih ljudi in pokrajin osvojenega perzijskega cesarstva, rdečo nit pa predstavlja vojaški vidik, bitke in osvojitve Makedoncev. Na več mestih je kritičen do Aleksandrovih odločitev in obnašanja. Arijanove Anabaze ne smemo mešati s starejšo Anabazo, ki jo je napisal grški vojskovodja Ksenofon in govori o pohodu deset tisoč grških najemnikov v Perzijski imperij in o njihovem taktičnem umiku, ko so se tam izkazali za nezaželjene.

Arijan je v svoji politični karieri našel čas tudi za pisanje številnih drugih knjig, ki zaobjemajo filozofijo, zgodovino in vojaško teorijo. To pa so naslednja dela:

-Zabeležke o Epiktetu (Ἐγχειρίδιον Ἐπικτήτου): knjiga, ki je bila najbolj priljubljena v filozofskem pogledu.

-Bithyniaca: Zgodovina Bitinije.

-Periplus' (Περίπλους τοῦ Εὐξείνου Πόντου)': antični vodič po obalah Črnega morja, knjiga ima 25 delov v obliki pisem napisanih za Hadrijana. Napisana pa je bila pred letom 132 n. št.. Knjiga se je ohranila.

-O vojni taktiki (Τέχνη τακτική): knjiga, ki je bila namenjena njegovemu prijatelju Hadrijanu za darilo. Govori o vojaški taktiki in urjenju, napisana pa je bila leta 136/137.

-Indika (Ἰνδική): delo kjer je že po naslovu razvidno, da pripoveduje o Indiji, opisuje deželo in vračanje Aleksandrovega admirala Nearha nazaj domov. V primerjavi s knjigo Periplusom, je ta veliko bolj pripovedna in kompleksna od preprostega opisa Črnega morja.

-Ta met' Alexandron: v tem fragmentarno ohranjenem delu je opisano življenje v prvih letih po Aleksandrovi smrti..

Navedena so ena izmed njegovih najpomembnejših del, pisal je še druga dela, saj jih je kot filozof, zgodovinar in vojaški teoretik napisal kar nekaj. S svojimi deli si je prislužil vzdevek “drugi Ksenofon”. Ni bil poznan le kot dober filozof temveč tudi kot zgodovinar. Knjige je pisal predvsem z namenom, da bi nas soočil z resnico in da bi se zavedali junaških dejanj vseh zaslužnih ljudi v tistem času. Zavedal se je kvalitete svojih del, vendar kot filozof je moral biti samokritičen do njih. Mogoče pa je imel prav zaradi tega toliko kvalitetnih del, ker je vedno znova poskušal izboljšati svoj slog pisanja.

VViri in leiteratura

Arrian. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.johndclare.net/AncientHistory/Alexander2.htm.

Arrian. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.iranicaonline.org/articles/arrian-greek-historian.

Arrian, greek historian. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Arrian.

Flavius, A. Pohod Aleksandra Velikog. Beograd: Dereta.

Sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 Library of the World's Best Literature — 1897.
  2. ↑ Record #118504436 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  4. ↑ Nacionalna knjižnica Portugalske — 1796.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Arijan&oldid=5018667«