Latobiki: Razlika med redakcijama
mBrez povzetka urejanja |
m pp |
||
Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
:''Za pleme z istim imenom, omenjeno v'' Commentarii de Bello Gallico, ''glej [[Latobrigi]]''. |
:''Za pleme z istim imenom, omenjeno v'' Commentarii de Bello Gallico, ''glej [[Latobrigi]]''. |
||
'''Latobiki''' ([[grščina|grško]]: Λατόβικοι [Latobikoi]), [[Kelti|keltsko]] pleme,<ref>J.J. Wilkes |
'''Latobiki''' ([[grščina|grško]]: Λατόβικοι [Latobikoi]), [[Kelti|keltsko]] pleme,<ref>{{navedi knjigo |author=J.J. Wilkes |year=1992 |title=The Illyrians |publisher=Oxford : Blackwell |isbn=0-631-19807-5 |cobiss= |pages=81, 256}}</ref> ki je v [[antika|antiki]] naseljevalo slovensko [[Posavje]]. Latobike omenja že [[Ptolemaj]] v svoji ''Geografiji''.<ref>Ptolemaj, ''Geografija'', 2,14,2.</ref> Pleme je verjetno pripadalo [[Tavriski|tavriški]] zvezi keltskih plemen. Po nekaterih virih naj bi se na naše ozemlje doselilo s področja današnje [[Češka|Češke]] ali [[Nemčija|Nemškega sredogorja]].<ref name=Nevio> [http://www.neviodunum.si/index.php?option=com_content&view=article&id=50&Itemid=55&lang=sl ''Pozabljeni Neviodunum''], pridobljeno dne 25. aprila 2012.</ref> |
||
Njihovo ime pomeni "ljudje iz močvirja".<ref name=Nevio/> Po drugih virih naj bi bilo povezano z imenom keltskega gorskega boga [[Latobi]]ja (''Latobius''),<ref>[http://www.celtnet.org.uk/gods_l/latobius.html ''Latobius'']. Pridobljeno dne 25. aprila 2012.</ref> ki so ga častili v [[Noriško kraljestvo|Noriku]] v sedanji [[Avstrija|Avstriji]]. Na dveh lokacijah v Avstriji so našli šest napisov z njegovim imenom. |
Njihovo ime pomeni "ljudje iz močvirja".<ref name=Nevio/> Po drugih virih naj bi bilo povezano z imenom keltskega gorskega boga [[Latobi]]ja (''Latobius''),<ref>[http://www.celtnet.org.uk/gods_l/latobius.html ''Latobius'']. Pridobljeno dne 25. aprila 2012.</ref> ki so ga častili v [[Noriško kraljestvo|Noriku]] v sedanji [[Avstrija|Avstriji]]. Na dveh lokacijah v Avstriji so našli šest napisov z njegovim imenom. |
Redakcija: 12:02, 28. junij 2018
- Za pleme z istim imenom, omenjeno v Commentarii de Bello Gallico, glej Latobrigi.
Latobiki (grško: Λατόβικοι [Latobikoi]), keltsko pleme,[1] ki je v antiki naseljevalo slovensko Posavje. Latobike omenja že Ptolemaj v svoji Geografiji.[2] Pleme je verjetno pripadalo tavriški zvezi keltskih plemen. Po nekaterih virih naj bi se na naše ozemlje doselilo s področja današnje Češke ali Nemškega sredogorja.[3]
Njihovo ime pomeni "ljudje iz močvirja".[3] Po drugih virih naj bi bilo povezano z imenom keltskega gorskega boga Latobija (Latobius),[4] ki so ga častili v Noriku v sedanji Avstriji. Na dveh lokacijah v Avstriji so našli šest napisov z njegovim imenom.
V letih 35-33 pr. n. št. so latobiško ozemlje zasedli Rimljani in Latobiki so postali rimski državljani z omejenimi pravicami (peregrini). V rimskem obdobju so imeli več naselij, od katerih sta najbolj znani Praetorium Latobicorum, sedanje Trebnje in Municipium Neviodunum, sedanje Drnovo v občini Krško. Kot rimski vojaki so sodelovali pri obleganju Jeruzalema in zadušitvi judovskega upora proti Rimljanom, o čemer priča napisni kamen, odkrit v Samariji v rimski provinci Palestini.[3]
Za Latobike so značilne žare v obliki hiše s podobo petelina na vrhu.[5] Zanimivo je, da se je običaj, da je imel zaključni strešnik obliko petelina, v Sloveniji ohranil vse do 20. stoletja.[3]
Sklici
Vira
- T. Knez, P. Petru, S. Škaler, Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum, Dolenjska založba, 1961. [1]
- P. Petru, Hišaste žare Latobikov, Narodni muzej, 1971.