Šanson: Razlika med redakcijama
Znani slovenski šansonjerji |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: [[rock]], [[jazz]] ... |
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: [[rock]], [[jazz]] ... |
||
== |
== Šanson v Sloveniji == |
||
Eden pionirjev slovenskega šansone je Frane Milčinski - Ježek, ki je šansone vključeval že v svoje televizijske in radijske oddaje. Nekoliko večji razcvet je doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, najvidnejši šansonjerji tega časa so [[Iztok Mlakar]], [[Svetlana Makarovič]], [[Jani Kovačič]], [[Marko Brecelj]] ... Novo generacijo po prelomu tisočletja je na plano privabil [[Festival slovenskega šansona]], ki ga je [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] leta [[2014]] zaradi zavrnitve večine pesmi ukinil. Šanson se je na večeru posvečenem le njemu lahko predstavil le še na [[La vie en rose (festival)|La vie en rose]] - festivalu, ki v organizaciji Vite Mavrič. Zadnjo izdajo je festival doživel leta [[2015]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]]. |
|||
== Znani šansonjerji == |
|||
=== Slovenija === |
|||
* [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]] |
* [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]] |
||
| Vrstica 17: | Vrstica 22: | ||
* [[Marko Brecelj]] |
* [[Marko Brecelj]] |
||
* [[Tomaž Pengov]] |
* [[Tomaž Pengov]] |
||
* [[Mia Žnidarič]] |
|||
* [[Andraž Hribar]] |
|||
* [[Janja Majzelj]] |
|||
=== Tujina === |
|||
* [[Edith Piaf]] |
|||
* [[Jacques Brel]] |
|||
* [[Leonard Cohen]] |
|||
* [[Bertolt Brecht|Bertold Brecht]] |
|||
* [[Patricia Kaas]] |
|||
* [[Leo Ferre]] |
|||
* [[Serge Gainsbourg]] |
|||
* [[Zaz (pevka)|Zaz]] |
|||
* [[Jeanne Cherhal]] |
|||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Redakcija: 15:49, 13. junij 2018
Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.
Značilnosti
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...
Šanson v Sloveniji
Eden pionirjev slovenskega šansone je Frane Milčinski - Ježek, ki je šansone vključeval že v svoje televizijske in radijske oddaje. Nekoliko večji razcvet je doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, najvidnejši šansonjerji tega časa so Iztok Mlakar, Svetlana Makarovič, Jani Kovačič, Marko Brecelj ... Novo generacijo po prelomu tisočletja je na plano privabil Festival slovenskega šansona, ki ga je Radio Slovenija leta 2014 zaradi zavrnitve večine pesmi ukinil. Šanson se je na večeru posvečenem le njemu lahko predstavil le še na La vie en rose - festivalu, ki v organizaciji Vite Mavrič. Zadnjo izdajo je festival doživel leta 2015 v Cankarjevem domu.
Znani šansonjerji
Slovenija
- Frane Milčinski Ježek
- Vita Mavrič
- Iztok Mlakar
- Svetlana Makarovič
- Jani Kovačič
- Meri Avsenak
- Jure Ivanušič
- Marko Brecelj
- Tomaž Pengov
- Mia Žnidarič
- Andraž Hribar
- Janja Majzelj
Tujina
- Edith Piaf
- Jacques Brel
- Leonard Cohen
- Bertold Brecht
- Patricia Kaas
- Leo Ferre
- Serge Gainsbourg
- Zaz
- Jeanne Cherhal
Zgodovina
Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...
