Slovenija

Republika Slovenija
Zastava Grb
Himna: Zdravljica (samo 7. kitica)
Glavno mesto	Ljubljana 46°03′N, 14°30′E
Uradni jeziki	slovenščina, italijanščina¹, madžarščina¹
Demonim(i)	Slovénec, Slovénka
Vlada	parlamentarna republika
• predsednica:	Nataša Pirc Musar
• predsednik vlade:	Robert Golob
Neodvisnost  od Jugoslavije
• razglašena	25. junija 1991
• sprejeta v OZN	22. maja 1992
Površina
• skupaj	20.271 km2 (153.)
• voda (%)	0,7 %
Prebivalstvo
• ocena 2022 (1. julij)	2.108.732 (144.)
• popis 2002	1.964.036
• gostota	104/km2 (80.)
BDP (ocena 2023)
• skupaj (nominal.)	65,202 mrd. USD
• skupaj (PKM)	111,033 mrd. USD
• na preb. (nominal.)	30.840 USD
• na preb. (PKM)	52.517 USD
Gini (2021)	23,0 nizek
HDI (2021)	0,918 zelo visok
Valuta	evro (€)2 (EUR)
Časovni pas	UTC +1 (CET)
• poletni	UTC +2 (CEST)
Klicna koda	+386
Internetna domena	.si3
¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo. ² Pred letom 2007 je bila državna valuta slovenski tolar. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007. ³ Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi .eu.

Slovenija (uradno ime: Republika Slovenija) je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope. Slovenija meji na zahodu z Italijo, na severu z Avstrijo, na severovzhodu z Madžarsko in na vzhodu in jugu s Hrvaško. Leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Površina 20.273 km² uvršča Slovenijo med srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. Slovenska obala Jadranskega morja je dolga 46,6 km. Glavno mesto je Ljubljana, ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je Triglav 2m

Skozi slovensko zgodovino so pomembni kulturni vplivi prihajali iz srednjeevropskega in apeninskega kulturnega prostora. Glede na popis iz leta 2011 ima Slovenija 2.050.189 prebivalcev. Slovenci predstavljajo 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin Madžari (0,32 %), Italijani (0,11 %) in Romi (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je slovenščina, na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni italijanska oziroma madžarska narodna manjšina, sta uradna jezika tudi italijanščina oziroma madžarščina.

Slovenija je svojo državnost utemeljila s plebiscitom o samostojnosti 23. decembra 1990 in jo ubranila z osamosvojitveno vojno, potem ko je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost. Po politični ureditvi je Slovenija parlamentarna demokracija. Med članice Organizacije Združenih narodov je bila sprejeta 22. maja 1992. Danes je članica Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, zveze NATO, Schengenskega sporazuma ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v Evropsko unijo.

Zgodovina

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije naselili v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala bavarsko nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v frankovsko grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – Karniola, ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz Salzburga in Ogleja začelo širiti tudi krščanstvo.

Okoli leta 1000 so bili napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini in prvi slovanski zapis v latinici. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar je pozneje postala Habsburška monarhija. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na dežele: Kranjsko, Trst, Istro, Goriško, Koroško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali Zedinjeno Slovenijo.

Z razpadom Avstro-Ogrske leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991 in jo ubranila z dvotedensko vojno za samostojnost.

Geografija

Relief Slovenije

Geografsko leži Slovenija v srednji oziroma jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču Alp, Dinarskega gorstva, Panonske nižine in Sredozemlja. Podnebje je mešanica vplivov alpskega, sredozemskega in celinskega podnebja. Polovico njene površine pokrivajo gozdovi. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom Triglavom (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina Kras. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v Evropi. Postojnska jama in Škocjanske jame, ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto kapnikov. Slednje so tudi na Unescovem seznamu kulturne in naravne dediščine.

Več kot polovico površine, 1.076.474 ha, pokrivajo gozdovi (v Evropi imata več gozdov samo še Finska in Švedska).

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema Triglavski narodni park (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v reliefu (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 praprotnic in semenk ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu biotske raznovrstnosti je Slovenija »vroča točka« Evrope. Številni so tudi živalski in rastlinski endemiti, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano človeško ribico (slednja je sicer dinarski endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, mezozoika (apnenec, dolomit) in kenozoika, torej terciarja (lapor, peščenjak, fliš) in kvartarja (prod, pesek, glina, konglomerat). Po načinu nastanka prevladujejo sedimentne kamnine, predvsem apnenec.

Podnebje

Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije

Slovenija ima zaradi lege v zmernih geografskih širinah na prehodu Alp v Dinaride in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja gorskega (alpskega), sredozemskega in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja.

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob Tržaškem zalivu imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.

Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin jeseni. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti Panonski kotlini. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se poleti zelo segrejejo, pozimi pa ohladijo. Spomladanske temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti.

Za gorsko podnebje, ki ga imajo Alpske pokrajine s Pohorjem in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

Gospodarstvo

Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita tranzicijska država s staro rudarsko-industrijsko tradicijo (rudnik Idrija) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi. Kmetijstvo je manjšega pomena, saj je obdelanih le 12 % površja in zaposluje le 4% prebivalstva. V turizmu so pomembna obmorska letovišča (Piran, Portorož, Izola, Koper, Ankaran, Debeli rtič...), smučarska središča (Maribor, Kranjska gora, Vogel, Kanin, Rogla...) in toplice (Radenci, Moravske Toplice, Terme Čatež, Terme Dobrna, Lendava, Maribor, Ptuj, Šmarješke Toplice...).

Politika in uprava

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

Predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar (v odstopu)

Vodja države je predsednik, ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je Vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi državni zbor Republike Slovenije, ki ga vodi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije

Nepopolni dvodomni parlament Slovenije sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Upravna delitev

Zemljevid slovenskih občin leta 2007 (210 občin)

Statistične regije Slovenije

Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo predvideva Ustava. Edina oblika lokalne samouprave so tako občine z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z javnim prevozom in knjižničnimi storitvami) in prostorsko načrtovanje. Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine. Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin. Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.

Poleg različnih neformalnih delitev na pokrajine obstaja 12 statističnih regij po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):

1. Pomurska regija
2. Podravska regija
3. Koroška regija
4. Savinjska regija
5. Zasavska regija
6. Posavska regija
7. Jugovzhodna Slovenija
8. Osrednjeslovenska regija
9. Gorenjska regija
10. Primorsko-notranjska regija
11. Goriška regija
12. Obalno - kraška regija

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – Zahodna in Vzhodna Slovenija (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja evropske regionalne politike.

Demografija

Etnične skupine v Sloveniji (leta 2002)
Slovenci			83.06%
Srbi			1.98%
Hrvati			1.81%
Bošnjaki			1.10%
ostali			4.85%
neznano			8.9%

Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih etničnih skupin pa je bilo več kot 1 % še Srbov, Hrvatov in Bošnjakov. Avstrijci, Čehi, Nemci, Poljaki in Rusi so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana življenjska doba je bila leta 2005 74 let za moške in 82 za ženske.

Povprečna naseljenost je 101 prebivalec na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju.

Uradni jezik je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob meji z Italijo in Madžarsko), je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Kočevarščino, nekoč prevladujoči jezik oziroma nemško narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga UNESCO opredeljuje kot "kritično ogrožen jezik" (critically endangered language).

Znamenitosti

• 
  Blejsko jezero
• 
  Triglav
• 
  Kranjska čebela
• 
  Človeška ribica
• 
  Lipicanec
• 
  Kurent

Kultura

Književnost

Primož Trubar

Valentin Vodnik

France Prešeren

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v slovenščini in v kateremkoli slovanskem jeziku so brižinski spomeniki, nastali okoli leta 1000.

Leta 1550 je Primož Trubar na Nemškem izdelal prvi slovenski knjigi Katekizem in Abecednik. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je Jurij Dalmatin prevedel v slovenščino tudi biblijo (tako smo Slovenci dobili sveto pismo v istem času kot drugi veliki narodi), Adam Bohorič pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je prvo slovnico v slovenščini napisal pesnik Valentin Vodnik; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis Lublanske novice. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi Jernej Kopitar. Sredi 19. stoletja smo Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je Stanislav Škrabec postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še Slovenski pravopis.

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa naslednje praznike in dela proste dneve:

Ljubljanske Žale ob dnevu spomina na mrtve leta 2012

Prazniki

• 1. in 2. januar – novo leto
• 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
• 27. april – dan upora proti okupatorju
• 1. in 2. maj – praznik dela
• 25. junij – dan državnosti
• 15. avgust – Marijino vnebovzetje
• 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
• 15. september – dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
• 25. oktober - dan suverenosti (ni dela prost dan)
• 31. oktober – dan reformacije
• 1. november – dan spomina na mrtve
• 23. november – dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
• 25. december – božič
• 26. december – dan samostojnosti in enotnosti

Dela prosti dnevi

• nedelja po prvem pomladanskem ščipu – velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
• binkoštna nedelja, binkošti (nedelja 49 dni po veliki noči)

Glej tudi

• Zgodovina Slovenije
• slovenska književnost
• Slovenska vojska
• Slovenska osamosvojitvena vojna
• zavarovana območja Slovenije

Zunanje povezave

• Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info
• Vlada Republike Slovenije - predstavitev Slovenije
• 20 let samostojnosti Republike Slovenije
• Interaktivni zemljevid Slovenije
• GIS portal Slovenije
• DEDI
• Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo