Izpeljanka

Izpeljanke so vrsta tvorjenk, ki nastane tako, da enodelni besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo (rož-ica, ubiti se). Postopek tvorjenja izpeljank se imenuje izpeljevanje. Glede na to, katera sestavina skladenjske podstave (jedro ali odvisni del) se pretvarja v obrazilo, ločimo dve vrsti izpeljank: navadne in inačenjske (ali modifikacijske). Pri navadnih izpeljankah se v priponsko obrazilo pretvarja jedrni del skladenjske podstave (delati greh > grešiti), pri modifikacijskih izpeljankah pa se obrazili odvisni del skladenjske podstave (majhna hiša > hišica). Z modifikacijsko izpeljavo pogosto tvorimo pomanjševalnice, ljubkovalnice, večalnice ali slabšalnice. Izpeljava je najpogostejša besedotvorna vrsta.

Izpeljava samostalnikov

Samostalniške besede izpeljujemo zlasti iz

• glagolov: prerok-0, odpir-ač, propad-0, žag-(a)nje, strel-išče, gnoj-(i)lo

Priponsko obrazilo -ec dodajamo neposredno na soglasniško izglasje podstave (krnimo glagolsko pripono). Primer: govor-iti > govorec, bor-iti > borec. V primeru, da se podstava končuje na korenski samoglasnik, uporabljamo obrazilo -vec (pi-ti > pivec). Obrazilo -lec dodajamo na glagolsko nedoločniško osnovo (malikova-ti > malikov-(a)lec). Toporišič za izpeljanke, kjer se glagolska osnova končuje na samoglasnik predlaga obrazilo -lec, npr. kop-(a)lec, mor-(i)lec; medtem ko za primere, kjer se glagolska osnova končuje na -l ali -lj predlaga obrazilo –vec, npr. vol-(i)vec, razstavlj-(a)vec, mol-(i)vec. Določena priponska obrazila niso stilno nevtralna (npr. govor-un, liz-un, godrnj-avs, liz-avt, klepet-ulja, namig-uša).

• pridevniških besed: elegik-0, bel-ič, grd-oba, smern-ica, cvetličn-(j)ak, jabolčn-ik
• samostalniških besed: čebel-ar, Sloven-ec, gimnazij-ec, stil-izem, alkohol-izem, (tudi modifikacijske izpeljanke: volk-ulja, tovariš-ija, možak-ar, kozl-ič, bik-ec, čevelj-c, pob-ič, kmet-avs)