Iluminati: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3: Vrstica 3:
{{-}}
{{-}}


[[File:NOS-USA.png|thumb|Piramida in "vsevidno oko", simbola Iluminatov (in tudi prostozidarjev) z ustanovno letnico 1776 na osnovnici<br>(na sliki je reverz bankovca za 1 US$).]]
[[File:NOS-USA.png|thumb|Piramida in "vsevidno oko", simbola Iluminatov (in tudi prostozidarjev) z ustanovno letnico 1776 na osnovnici<br>(na sliki je reverz bankovca za 1 US$). Piramida z vsevidnim očesom se je pojavila prvič na dolarskem bankovcu v mandatu Franklina D. Roosevelta leta 1933.]]


'''Iluminati''' so [[tajna družba|tajna združba]], ki se ji v zaenkrat nedokazanih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje svet visoke [[politika|politike]], [[bančništvo|bančništva]], industrije [[zabava|zabave]] in [[seks]]a ter [[množično občilo|množičnih občil]], poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških [[surovina|surovin]] in najbolj donosnih vej [[gospodarstvo|gospodarstva]] (kot so [[računalništvo|računalniška]], [[farmacija|farmacevtska]], [[letalstvo|letalska]] in [[orožje|orožarska]] [[industrija]]).
'''Iluminati''' so [[tajna družba|tajna združba]], ki se ji v zaenkrat nedokazanih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje svet visoke [[politika|politike]], [[bančništvo|bančništva]], industrije [[zabava|zabave]] in [[seks]]a ter [[množično občilo|množičnih občil]], poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških [[surovina|surovin]] in najbolj donosnih vej [[gospodarstvo|gospodarstva]] (kot so [[računalništvo|računalniška]], [[farmacija|farmacevtska]], [[letalstvo|letalska]] in [[orožje|orožarska]] [[industrija]]).
Vrstica 9: Vrstica 9:
== Zgodovina ==
== Zgodovina ==


V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na [[Bavarska|bavarske]] iluminate, v resnici obstoječo tajno združbo, ki jo je 1. maja leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil [[Adam Weishaupt|Johann Adam Weishaupt]]. Bil je jezuit judovskega porekla (a vzgojen v katoliški veri) in profesor cerkvenega (kanonskega) prava ingolstadske univerze (to mesto je zasedal pred njim že njegov oče). Iluminati so v desetih letih svojega obstoja pritegnili mnoge [[Intelektualec|intelektualce]] ter [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Politik|politike]], nazadnje pa so zaradi notranjih sporov razpadli in bili leta 1784 tudi uradno prepovedani z odlokom bavarskega vladarja, volilnega kneza [[Karl Theodor|Karla Theodorja]], ki je prepovedal vse tajne združbe. Vsi člani iluminatov (z Weishauptom vred) in tudi prostozidarjev, so bili prisiljeni zapustiti Bavarsko in oditi v inozemstvo.
V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na [[Bavarska|bavarske]] iluminate, v resnici obstoječo tajno združbo, ki jo je 1. maja leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil [[Adam Weishaupt|Johann Adam Weishaupt]]. Bil je jezuit judovskega porekla (a vzgojen v katoliški veri) in profesor cerkvenega (kanonskega) prava ingolstadske univerze (to mesto je zasedal pred njim že njegov oče). Iluminati so v desetih letih svojega obstoja pritegnili mnoge [[Intelektualec|intelektualce]] ter [[razsvetljenstvo|razsvetljenske]] [[Politik|politike]], nazadnje pa so zaradi notranjih sporov razpadli in bili leta 1784 tudi uradno prepovedani z odlokom bavarskega vladarja, volilnega kneza [[Karl Theodor|Karla Theodorja]], ki je prepovedal vse tajne združbe. Vsi člani iluminatov (z Weishauptom vred) in tudi prostozidarjev, so bili prisiljeni zapustiti Bavarsko in oditi v inozemstvo.


Med prve iluminate so sprejemali samo skrbno izbrane posameznike ilegalnih vitezov templjarjev, vrha prostozidarjev (od njih so povzeli tudi nekaj simbolov in obredov in obratno), najvišje predstavnike malo prej ukinjenih jezuitov, najvplivnejše kronane glave in največje intelektualce tedanjega časa.
Med prve iluminate so sprejemali samo skrbno izbrane posameznike ilegalnih vitezov templjarjev, vrha prostozidarjev (od njih so povzeli tudi nekaj simbolov in obredov in obratno), najvišje predstavnike malo prej ukinjenih jezuitov, najvplivnejše kronane glave in največje intelektualce tedanjega časa.

Redakcija: 11:26, 18. maj 2018


Piramida in "vsevidno oko", simbola Iluminatov (in tudi prostozidarjev) z ustanovno letnico 1776 na osnovnici
(na sliki je reverz bankovca za 1 US$). Piramida z vsevidnim očesom se je pojavila prvič na dolarskem bankovcu v mandatu Franklina D. Roosevelta leta 1933.

Iluminati so tajna združba, ki se ji v zaenkrat nedokazanih teorijah o svetovnih zarotah pripisuje, da bodisi neposredno, bodisi podtalno obvladuje svet visoke politike, bančništva, industrije zabave in seksa ter množičnih občil, poleg tega pa naj bi imela v lasti velik del strateških surovin in najbolj donosnih vej gospodarstva (kot so računalniška, farmacevtska, letalska in orožarska industrija).

Zgodovina

V zgodovinskem pomenu se izraz nanaša na bavarske iluminate, v resnici obstoječo tajno združbo, ki jo je 1. maja leta 1776 v Ingolstadtu ustanovil Johann Adam Weishaupt. Bil je jezuit judovskega porekla (a vzgojen v katoliški veri) in profesor cerkvenega (kanonskega) prava ingolstadske univerze (to mesto je zasedal pred njim že njegov oče). Iluminati so v desetih letih svojega obstoja pritegnili mnoge intelektualce ter razsvetljenske politike, nazadnje pa so zaradi notranjih sporov razpadli in bili leta 1784 tudi uradno prepovedani z odlokom bavarskega vladarja, volilnega kneza Karla Theodorja, ki je prepovedal vse tajne združbe. Vsi člani iluminatov (z Weishauptom vred) in tudi prostozidarjev, so bili prisiljeni zapustiti Bavarsko in oditi v inozemstvo.

Med prve iluminate so sprejemali samo skrbno izbrane posameznike ilegalnih vitezov templjarjev, vrha prostozidarjev (od njih so povzeli tudi nekaj simbolov in obredov in obratno), najvišje predstavnike malo prej ukinjenih jezuitov, najvplivnejše kronane glave in največje intelektualce tedanjega časa.

Notranja struktura iluminatov je bila že od začetka piramidna (to nakazuje že piramida z "vsevidnim očesom" in na osnovnici z rimskimi številkami napisano ustanovno letnico 1776 - glej desno), s strogo vertikalno povezavo (absolutno nobenih horizontal), vse zaradi največje možne konspiracije. Zelo verjetno je povzeta po vzoru izmailitov Hasana Ben Ibn As Sabaha ("starca z gore" Alamut).

Sedanjost

Danes naj bi bila ta skupina ljudi sestavljena iz več podskupin, ki se deloma tudi prekrivajo: iz največjih industrialcev, naftarjev in bankirjev; iz notranjega kroga prostozidarskih in podobnih lož; iz prodornih političnih povzpetnikov; iz skrbno izbranih pripadnikov intelektualnih elit; iz visoke duhovščine (tudi islamske) in pomembnih predstavnikov tistih totalitarno mislečih redovnih družb, ki se imajo za božje bojevnike. Izraz iluminati se nanaša na to, da se imajo pripadniki teh skupin za razsvetljene, torej za tiste, ki imajo v posesti resnično razumevanje sveta.

Posamezniki oz. skupine, ki spadajo med iluminate, naj bi tako po mnenju zagovornikov teorije zarot o iluminatih neposredno ali posredno (iz ozadja) vplivali na večino usodnih zgodovinskh dogodkv (npr. vojne, revolucije (tudi francosko), velike gospodarske, politične in finančne krize, izbiro papežev in vsesplošno vmešavanje v politiko), usmerjali delovanje religij (favorizirajo islam) in izobraževalnega sistema, prikrivali dejansko resnico o različnih zgodovinskih, političnih, vojaških in drugih dogodkih, itn. Vse z namenom vzpostavitve t. i. Novus Ordo Seclorumnovega svetovnega reda«) - glej hrbtno stran (reverz) enodolarskega bankovca ZDA in seveda All Seeing Eye ("vsevidno oko" - ali tudi "Big Brother is watching you!").

V popularni kulturi

Iluminati se pogosto pojavljajo v sodobnem filmu in književnosti, vendar so njihove upodobitve več ali manj plod domišljije avtorjev. Eno najbolj znanih del, kjer iluminati igrajo ključno vlogo, je knjiga Dana Browna Angeli in demoni, po kateri je bil leta 2009 posnet tudi film.

Glej tudi

Viri

  • (angleško) The Secret School of Wisdom: The Authentic Ritual and Doctrines of the Illuminati, ed. by Josef Wäges and Reinhard Markner, Lewis Masonic, London, 2015.