Gozdni ekosistem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 2A01:260:D001:FBA5:14AB:4BB7:EBD:454B (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 194.249.138.40
Oznaka: vrnitev
Vrstica 2: Vrstica 2:
==GOZDNI EKOSISTEM==
==GOZDNI EKOSISTEM==


Gozdni ekosistem je po domače [[gozd]]. Je naravni [[sistem]], po naravnih zakonih urejena in '''''povezana celota''''' živih [[organizem|organizmov]] in [[dejavniki okolja|neživega okolja]]. Navzven je prepoznaven po poraslosti z [[drevo|gozdnim drevjem]]. kakci radi padaja na drevja in skakajo na tla ko so priterjena na listne reže drekci pa lizejo dreco da smola ostane sveza
Gozdni ekosistem je po domače [[gozd]]. Je naravni [[sistem]], po naravnih zakonih urejena in '''''povezana celota''''' živih [[organizem|organizmov]] in [[dejavniki okolja|neživega okolja]]. Navzven je prepoznaven po poraslosti z [[drevo|gozdnim drevjem]]. kakci radi padaja na drevja in skakajo na tla ko so priterjena na listne reže


Gozdni ekosistem nastaja samodejno. V naravni [[interakcija|interakciji]] z [[ekološki dejavnik|dejavniki okolja]]. Med okoljskimi dejavniki je odločilna [[klima]]. Glede na razpoložljivo toploto se gozdni ekosistemi v različnih [[podnebni|podnebnih pasovih]] močno razlikujejo. V subpolarnem pasu na severu prevladuje [[tajga]] ali iglasti gozd (smreke, bora, macesna), v zmerno toplem pasu mešani [[listopadni gozd zmernega pasu]], ob ekvatorju [[tropski deževni gozd]]...
Gozdni ekosistem nastaja samodejno. V naravni [[interakcija|interakciji]] z [[ekološki dejavnik|dejavniki okolja]]. Med okoljskimi dejavniki je odločilna [[klima]]. Glede na razpoložljivo toploto se gozdni ekosistemi v različnih [[podnebni|podnebnih pasovih]] močno razlikujejo. V subpolarnem pasu na severu prevladuje [[tajga]] ali iglasti gozd (smreke, bora, macesna), v zmerno toplem pasu mešani [[listopadni gozd zmernega pasu]], ob ekvatorju [[tropski deževni gozd]]...

Redakcija: 15:57, 14. maj 2018

GOZDNI EKOSISTEM

Gozdni ekosistem je po domače gozd. Je naravni sistem, po naravnih zakonih urejena in povezana celota živih organizmov in neživega okolja. Navzven je prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem. kakci radi padaja na drevja in skakajo na tla ko so priterjena na listne reže

Gozdni ekosistem nastaja samodejno. V naravni interakciji z dejavniki okolja. Med okoljskimi dejavniki je odločilna klima. Glede na razpoložljivo toploto se gozdni ekosistemi v različnih podnebnih pasovih močno razlikujejo. V subpolarnem pasu na severu prevladuje tajga ali iglasti gozd (smreke, bora, macesna), v zmerno toplem pasu mešani listopadni gozd zmernega pasu, ob ekvatorju tropski deževni gozd...

Prevladujoče, pod vplivom klime oblikovan gozdni ekosistem, je klimaksni gozd ali klimaks. Dokler klimatske spremembe bistveno ne spremenijo klimo, je obstoječa oblika gozda klimaks, najvišje razvita razvojna stopnja vegetacije na kopnem. Je zgled neokrnjenega naravnega gozda, kot je na primer pragozd.

Klimaksni gozd je najbolj obstojen in najbolj produktiven proizvajalec biomase med kopenskimi ekosistemi. Trajno ga spreminja in tudi ogroža, človekova dejavnost, predvsem gospodarjenje z gozdom in druge, za gozd moteče dejavnosti.

Danes v naravi klimaksni gozd nadomešča gospodarski gozd. To je umetno spremenjena oblika naravnega gozda. Spremenjenost gozda se nanaša na notranje strukture gospodarskega gozda, oziroma na njegovo zgradbo. Glede na stopnjo spremenjenosti, je lahko gozd ohranjen (sonaravni gozd), spremenjen (predrugačena zgradba gozda), izmenjan (gozdni nasad) ali razgrajen (uničen gozd).

Odgovorno, neprofitno gozdarstvo, se venomer prizadeva izboljšati stanje gozda. Skuša ga približati njegovemu potencialnemu, klimaksnemu stanju. Takšen je tudi cilj gozdarskega načrtovanja. Optimalno razvit gozd je namreč zelo obstojen. V svojem okolju je trajen in maksimalno produktiven. Optimalnemu gozdu podoben, je po načelih sonaravnosti negovan in ohranjen sonaravni gospodarski gozd. Tak gozd lastniku omogoča trajne in optimalne donose, oziroma dohodke iz gozda.

V Sloveniji stanje gozda ni optimalno. Izkoristek rastiščnega potenciala je nizek, ker pomeni, da gozdovi ne izrabljajo dovolj, sicer ugodnega naravnega potenciala rastišč. To dejstvo narekuje odločnejša prizadevanja za ohranjanje gozda na višjem nivoju.