Halleyjev komet: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
Letnico, na kateri bo komet ponovno najbližje soncu notranjemu delu osončja. |
||
| Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
'''Halleyjev komet''' [hêlijev komét] z uradno oznako '''1P/Halley''' je [[komet]], ki ga je moč videti s prostim [[človeško oko|očesom]] vsakih 75 ali 76 [[leto|let]], ko se nahaja v svojem [[prisončje|prisončju]]. Imenuje se po [[Edmond Halley|Edmondu Halleyju]] in je najbolj znan od vseh [[periodični komet|periodičnih kometov]]. Halley je določil [[tir]]nico in [[orbitalna perioda|obhodno dobo]] kometa iz leta 1682, ki se danes na [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaillovo]] pobudo iz leta 1758 imenuje po njem, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta 1757. Tako je pokazal, da so kometi del [[Osončje|Osončja]]. |
'''Halleyjev komet''' [hêlijev komét] z uradno oznako '''1P/Halley''' je [[komet]], ki ga je moč videti s prostim [[človeško oko|očesom]] vsakih 75 ali 76 [[leto|let]], ko se nahaja v svojem [[prisončje|prisončju]]. Imenuje se po [[Edmond Halley|Edmondu Halleyju]] in je najbolj znan od vseh [[periodični komet|periodičnih kometov]]. Halley je določil [[tir]]nico in [[orbitalna perioda|obhodno dobo]] kometa iz leta 1682, ki se danes na [[Nicolas Louis de Lacaille|de Lacaillovo]] pobudo iz leta 1758 imenuje po njem, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta 1757. Tako je pokazal, da so kometi del [[Osončje|Osončja]]. |
||
Čeprav se v vsakem [[stoletje|stoletju]] pojavijo [[dolgoperiodični komet]]i, ki so [[navidezni sij|svetlejši]] in spektakularnejši, je Halleyjev komet edini [[kratkoperiodični komet]], jasno viden s prostim očesom in edini tako viden komet, ki se vrne v prisončje za časa enega [[človek|človeškega]] [[življenje|življenja]]. Njegova pojavitev blizu [[Sonce|Sonca]] je skozi človeško zgodovino sovpadala z več znamenitimi dogodki, čeprav njegove tirnice niso poznali do 17. stoletja. Halleyjev komet se je zadnjič nahajal najbližje Soncu v notranjem delu Osončja 20. aprila 1910 in 9. februarja 1986, naslednjič pa bo tako blizu 28. julija 2061 in 27. marca |
Čeprav se v vsakem [[stoletje|stoletju]] pojavijo [[dolgoperiodični komet]]i, ki so [[navidezni sij|svetlejši]] in spektakularnejši, je Halleyjev komet edini [[kratkoperiodični komet]], jasno viden s prostim očesom in edini tako viden komet, ki se vrne v prisončje za časa enega [[človek|človeškega]] [[življenje|življenja]]. Njegova pojavitev blizu [[Sonce|Sonca]] je skozi človeško zgodovino sovpadala z več znamenitimi dogodki, čeprav njegove tirnice niso poznali do 17. stoletja. Halleyjev komet se je zadnjič nahajal najbližje Soncu v notranjem delu Osončja 20. aprila 1910 in 9. februarja 1986, naslednjič pa bo tako blizu 28. julija 2061 in 27. marca 2136. Halleyjev komet so opazovali na primer kitajski astronomi vsaj že leta 240 pr. n. št. opazovanje pa so zabeležili tudi babilonski astronomi leta 164 pr. n. št. |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
Redakcija: 16:05, 13. maj 2018
 | |
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | prazgodovinska opazovanja; Edmond Halley (periodičnost) |
| Datum odkritja | 1758 (prvo predvideno prisončje) |
| Lastnosti tira | |
| Epoha | 17. februar 1994 (JD 2449400,5) |
| Odsončje | 35,1 a.e. (9. december 2023)[1] |
| Prisončje | 0,586 a.e. |
| Velika polos | 17,8 a.e. |
| Izsrednost | 0,967 |
| Tirna doba | 75,3 let [2] |
| Naklon tira | 162,3° |
| Zadnje prisončje | 9. februar 1986 |
| Naslednje prisončje | 28. julij 2061[1] |
Halleyjev komet [hêlijev komét] z uradno oznako 1P/Halley je komet, ki ga je moč videti s prostim očesom vsakih 75 ali 76 let, ko se nahaja v svojem prisončju. Imenuje se po Edmondu Halleyju in je najbolj znan od vseh periodičnih kometov. Halley je določil tirnico in obhodno dobo kometa iz leta 1682, ki se danes na de Lacaillovo pobudo iz leta 1758 imenuje po njem, in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta 1757. Tako je pokazal, da so kometi del Osončja.
Čeprav se v vsakem stoletju pojavijo dolgoperiodični kometi, ki so svetlejši in spektakularnejši, je Halleyjev komet edini kratkoperiodični komet, jasno viden s prostim očesom in edini tako viden komet, ki se vrne v prisončje za časa enega človeškega življenja. Njegova pojavitev blizu Sonca je skozi človeško zgodovino sovpadala z več znamenitimi dogodki, čeprav njegove tirnice niso poznali do 17. stoletja. Halleyjev komet se je zadnjič nahajal najbližje Soncu v notranjem delu Osončja 20. aprila 1910 in 9. februarja 1986, naslednjič pa bo tako blizu 28. julija 2061 in 27. marca 2136. Halleyjev komet so opazovali na primer kitajski astronomi vsaj že leta 240 pr. n. št. opazovanje pa so zabeležili tudi babilonski astronomi leta 164 pr. n. št.
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Yeomans, Donald K. »Horizon Online Ephemeris System« (v angleščini). Kalifornijski tehnološki inštitut, Laboratorij za reaktivni pogon. Pridobljeno 8. septembra 2006.
- ↑ »JPL Small-Body Database Browser: 1P/Halley« (v angleščini). 11. januar 1994. Pridobljeno 13. oktobra 2008.
Zunanje povezave
| Predhodnik: -- |
Seznam periodičnih kometov Halleyjev komet |
Naslednik: Enckejev komet |
 | Ta članek o astronomiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
