Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto

Za druge pomene glej Stolnica svetega Nikolaja.

Stolnica svetega Nikolaja
Kapiteljska cerkev
Stolnica svetega Nikolaja Geografski položaj v Sloveniji
45°48′11″N 15°10′1″E
Država	Slovenija
Verska skupnost	Rimskokatoliška
Patrocinij	sveti Nikolaj
Spletna stran	www.kapitelj.com
Zgodovina
Status	stolnica župnijska cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanje	aktivno
Uprava
Župnija	Novo mesto - Kapitelj
Dekanija	Novo mesto
Škofija	Novo mesto
Metropolija	Ljubljana
Novo mesto - Cerkev sv. Nikolaja
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremični spomenik lokalnega pomena
Lega	Mestna občina Novo mesto
RKD št.	494 (opis enote)
Razglasitev NSLP	16. avgust 1992

Cerkev je vidna daleč okrog

Kapitelj leži nad Krko

Stolnica svetega Nikolaja, tudi Kapiteljska cerkev svetega Miklavža, Kapiteljska cerkev svetega Nikolaja oziroma Kapiteljska cerkev, med domačini pa kar Kapitelj, je eden najstarejših, najlepših in tudi najbolj prepoznavnih znamenitosti Novega mesta. Cerkev krasi vrh griča nad starim mestnim jedrom in je vidna daleč naokoli. Njene posebnosti so zanimiva arhitektura (preplet baročnega in gotskega stila ter lomljena vzdolžna os cerkve), bogata notranjost (Tinttoretova oltarna slika svetega Nikolaja) in slavna zgodovina.

Tintorettova slika Sv. Nikolaja

Do 7. aprila 2006 se je cerkev uradno imenovala Župnijska cerkev Novo mesto – Kapitelj. Po tem datumu, ko je bila ustanovljena Škofija Novo mesto, je cerkev postala stolnica škofije in bila preimenovana v Stolnico svetega Nikolaja.

Zgodovina

Prvotna cerkev je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, prvič pa je omenjena v listini o podelitvi Mestnih pravic v letu 1365. Prošnji o ustanovitvi kolegiatnega kapitlja (kolegij kanonikov stolne cerkve ali capitulum ) je leta 1493 cesar Friderik III. ugodil in izdal ustanovno listino, v kateri je določil, da zbor kanonikov šteje ducat duhovnikov in prošt. Še v istem letu so se pričela obsežna gradbena dela in pozidave (v gotskem stilu), predvsem proštije, ki pa se je zavlekla z mnogimi spremembami pozidav vse do leta 1623. Odobrenje za ustanovitev je potrdil tudi papež Aleksander IV. z bulo v letu 1494. Naslednik na prestolu Friderika III., cesar Maksimiljan I., je z dodatno listino v letu 1509 določil Kapiteljski grb (zlati konj na zelenem griču, pod katerim teče voda). V letu 1576 je Novo mesto doletel hud požar, ki je delno poškodoval Kapiteljsko cerkev in proštijo (uničeno je bilo veliko notranje opreme in nagrobnikov, o čemer poroča tudi Janez Vajkard Valvazor v svoji Slavi vojvodine Kranjske). Pozidave (v zgodnje baročnem stilu) z novimi poslikavami in notranjo oprema je trajalo okoli 100 let. Leta 1673 je papež Klement X. podelil kapiteljskem proštu in vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Po tem času je Kapitelj z manjšanjem turške nevarnosti postopoma izgubljal svojo moč, posebej po tem, ko je južno obrambo pred Turki prevzelo mesto Karlovac. Tako je Kapitelj deloval vse do časa Napoleona in Ilirskih provinc, ki so imele za posledico zmanjševanje cerkvene moči in ukinitev mnogo samostanov, kolegialnih kapitljev in podobnih cerkvenih ustanov. Tako so Francozi Kapitelj leta 1810 ukinili. Po obnovitvi je bil kolegialni Kapitelj znova ustanovljen leta 1818 in postal sedež Dekanije Novo mesto (ena večjih tudi v današnjem času).

Cerkev je bila z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto, Uradni list RS št. 38/1992 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Cerkev je 7. aprila 2006 postala stolnica novoustanovljene Škofije Novo mesto, dotedanji kolegiatni kapitelj pa je tako postal novomeški stolni kapitelj.

Zunanje povezave

• http://www.novomesto.si/si/turizem/znamenitosti/zgradbe/kapitelj/
• Lokacija v Geopediji