Stolnica Matere Božje, Antwerpen: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.265 urejanj
{{normativna kontrola}}
m Sonja cestnik zadnek je premaknil(-a) stran Stolnica Naše gospe, Antwerpen na Stolnica naše Gospe, Antwerpen
(ni razlike)

Redakcija: 16:12, 3. maj 2018

Stolnica Naše gospe
Onze-Lieve-Vrouwekathedraal
51°13′14″N 4°24′02″E / 51.22056°N 4.40056°E / 51.22056; 4.40056
KrajAntwerpen
DržavaBelgija
Verska skupnostrimskokatoliška
Patrocinijsveta Marija
Spletna stranhttp://www.dekathedraal.be/en De Kathedraal
Zgodovina
Statusstolnica
Posvečena1521
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
ArhitektJan Appelmans in Pieter Appelmans
Vrsta arhitekturecerkev
Sloggotska arhitektura
Začetek gradnje1352
Konec gradnje1521
Lastnosti
Dolžina120 m
Širina75 m
Širina ladje53,5 m
Št. zvonikov1
Višina zvonika123 m
Uprava
NadškofijaAntwerpen
Stolnica Matere Božje, Antwerpen
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeBelfries of Belgium and France
DelZvoniki Belgije in Francije
LegaBelgija
Koordinati51°13′13″N 4°24′01″E / 51.220268°N 4.40025°E / 51.220268; 4.40025Koordinati: 51°13′13″N 4°24′01″E / 51.220268°N 4.40025°E / 51.220268; 4.40025
KriterijKulturni: ii, iv
Referenca[[1] ]
Vpis1999, razširjeno 2005 (23. zasedanje)
Spletna stranwww.dekathedraal.be/en [1]
Stolnica Matere Božje, Antwerpen se nahaja v Belgija
Stolnica Matere Božje, Antwerpen
Lega: Stolnica Matere Božje, Antwerpen
[uredi v Wikipodatkih]

Stolnica Naše gospe (nizozemsko Onze-Lieve-Vrouwekathedraal) je rimskokatoliška stolnica v Antwerpnu v Belgiji. Danes je del škofije Antwerpen. Graditi se je začela leta 1352 in se kot prva faza končala leta 1521 ter ni bila nikoli zaključena. V gotskem slogu sta njena arhitekta Jan in Pieter Appelmans. Vsebuje številna pomembna dela baročnega slikarja Rubensa, pa tudi slike umetnikov, kot so Otto van Veen, Jacob de Backer in Marten de Vos.

Zvonik stolnice je na Unescovem seznamu kulturne svetovne dediščine med zvoniki Belgije in Francije ( Belfries of Belgium and France).

Zgodovina

Umetnikova vizija stolnice (18. st., po Wenceslausu Hollarju, 1649)

Kjer sedaj stoji stolnica, je bila med 9. do 12. stoletjem majhna Marijina kapela, ki je leta 1124 dobila status župnijske cerkve. V 12. stoletju jo je zamenjala večja romanska cerkev (dolga 80 metrov in široka 42 metrov). [2]

Leta 1352 se je začela gradnja nove cerkve, ki je postala največja gotska cerkev v Belgiji. V začetku je bila opremljena z dvema stolpoma enake višine. Leta 1521 je po skoraj 170 letih je bila nova Marijina cerkev pripravljena. Južni stolp je bil zgrajen le do tretjega nadstropja.

V noči od 5. na 6. oktober 1533 je novo cerkev v veliki meri prizadel požar, vendar je župan Lancelot II. iz Ursela uspel rešiti zgradbo. Zaključek drugega stolpa je bil zato zamaknjen in končno opuščen. Poleg tega je leta 1559 cerkev postala stolnica škofije v Antwerpnu, vendar je ta naslov ponovno izgubila od leta 1801 do 1961 po Konkordatu iz leta 1801. Med ikonoklazmom 20. avgusta 1566 (del Beeldenstorma na začetku osemdesetletne vojne) so protestanti uničili velik del notranjosti stolnice. Kasneje, ko je leta 1581 Antwerpen prišel pod protestantsko upravo, so bili številni likovni zakladi znova uničeni, odstranjeni ali prodani. Obnova rimskokatoliške oblasti je prišla leta 1585 z zatonom Antwerpna.

Leta 1794 so francoski revolucionarji, ki so osvojili pokrajino, oropali stolnico in povzročili resno škodo. Okoli leta 1798 je francoska uprava nameravala stavbo porušiti, vendar so po vsakem udarcu stolnico uspeli obnoviti. Leta 1816 so iz Pariza vrnili razna pomembna umetniška dela, med njimi tri Rubensove mojstrovine. Cerkev je bila v 19. stoletju povsem obnovljena in prenovljena.

Med letoma 1965 in 1993 je potekala popolna restavracija.

Glavna ladja
Vitraj

Glasbeno življenje

V začetku 15. stoletja je stolnični zbor začel razvijati aktivno glasbeno življenje, zato je pomen stolnice v zgodovini glasbe kmalu narastel. Johannes Ockeghem, eden najpomembnejših skladateljev 15. stoletja, je leta 1443 služil kot vikar-pevec, med letoma 1492 in 1497 pa je bil tu tudi Jacob Obrecht. Organisti, ki so delali v stolnici, so bili Henry Bredemers (1493-1501), ki je postal učitelj otrok Filipa Lepega in priznani angleški skladatelj John Bull (1615-1628), ki je pobegnil v Flandrijo iz svoje matične države. Od leta 1725 do 1731 je Willem de Fesch služil kot kapelnik, od leta 1731 do 1737 mu je sledil Joseph-Hector Fiocco. Manj znana, a lokalno pomembne osebe, kot sta Jacobus Barbireau in Andreas Pevernage, so tudi delali v stolnici.

Arhitekturni detajli

Stolnica Matere božje je sedem-ladijska stavba s transeptom in korom z radialnimi kapelicami. Od načrtovane fasade na zahodu je bil v 16. stoletju zgrajen le severni stolp, ki pa je mojstrovina poznogotske arhitekture, tako s svojo višino 123 m[3], kot tudi svojo filigransko obliko. Nedokončan stolp je bil zaprt s tremi stopnjami lesene konstrukcije. Prav tako je pomemben skoraj plavajoč osmerokotnik, ki vodi od kvadratnega preseka križiščnega stolpa do strehe.

Cerkveni stolp je najvišji cerkveni stolp v Beneluksu. Karel V., sveti rimski cesar je komentiral, da bi morali stolp hraniti pod steklom, Napoleon pa je primerjal stolp z Mechlinovo čipko. [4] Zvonik v stolpu ima 16 obročev zvonov. [5]

Na zahodnem portalu so postavljeni kipi, tudi misijonarja svetega Vilibrorda (658 – 739, northumbrijski krščanski misionar in svetnik, znan koz 'apostol Frizijcev', prvi škof Utrechta). Mislijo, da je v 7. stoletju nekaj časa preživela v Antwerpnu.

Podatki

Nekatera dejstva o stolnici so:

  • notranja dolžina: 118 m
  • Severni stolp višina: 123 metrov
  • višina južnega stolpa: 65,3 metra
  • Srednja višina glavne ladje: 28 metrov
  • višina lanterne ali križiščni stolp: 43 metrov
  • največja širina ladje: 53,5 metra
  • skupna površina tal: 8.000 kvadratnih metrov
  • površina strehe: več kot 10.000 kvadratnih metrov
  • kapaciteta: 2.400 sedežev. Načeloma lahko stolnica sprejme 25.000 ljudi.
  • stolnica ima 7 ladij, 125 stebrov in 128 oken (od katerih je 55 vitrajev).
  • leta 1533 je v stolnici 57 stalnih oltarjev.
  • Schinove orgle iz devetnajstega stoletja imajo 90 registrov in 5770 cevi.
  • stolnica ima karilon s 49 zvonovi.
  • najtežji zvon je Karolus (1507), ki tehta 6.434 kilogramov.
  • vzdrževanje stolnice stane 1,5 milijona evrov letno.

Umetniška dela

Stolnica ima nekaj večjih umetniških del:

  • Dvigovanje križa - Peter Paul Rubens
  • Marijino vnebovzetje - Peter Paul Rubens
  • Snemanje s križa - Peter Paul Rubens


Dve od teh umetniških del, Dvigovanje križa (ki je bil pravzaprav glavni oltarski del cerkve sv. Walburge) in Snemanje s križa je Napoleon zaplenil in preselil v Francijo, vendar so ju v 19. stoletju vrnili v stolnico.

Grobnice

V stolnici so grobnice nekaj škofov, pomembnih družin, politikov in umetnikov kot so:

  • Cornelis de Vos, flamski slikar
  • Peter Verbrugghen I., flamski baročni kipar
  • Jan Wildens, slikar, specialist krajinar
  • Henricus de Moy, tast Filipa I. Rubensa (brata Petra Paula Rubensa).
  • Hubert Waelrant, renesančni skladatelj

Sklici

  1. ↑ https://erfgoedkaart.be/?id=8381.
  2. ↑ »History«. Diocese of Antwerpen. Pridobljeno 3. januarja 2009.
  3. ↑ »Cathedral of Our Lady«. www.visitantwerpen.be. Pridobljeno 10. februarja 2016.
  4. ↑ Coe, Fanny E. (1896). Dunton, Larkin (ur.). The World and Its People. Zv. Volume 9. Book V. Modern Europe. Boston: Silver, Burdett & Co. str. 164. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)
  5. ↑ Coe, Fanny E. (1896). Dunton, Larkin (ur.). The World and Its People. Zv. Volume 9. Book V. Modern Europe. Boston: Silver, Burdett & Co. str. 165. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)

Reference

  • Rynck, Patrick (2005). The Cathedral of Our Lady in Antwerp. Ghent: Ludion. ISBN 90-5544-580-0.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Stolnica Matere Božje, Antwerpen.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolnica_Matere_Božje,_Antwerpen&oldid=4987359«