Šanson: Razlika med redakcijama
{{normativna kontrola}} |
Znani slovenski šansonjerji |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: [[rock]], [[jazz]] ... |
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: [[rock]], [[jazz]] ... |
||
== Znani slovenski šansonjerji == |
|||
* [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]] |
|||
* [[Vita Mavrič]] |
|||
* [[Iztok Mlakar]] |
|||
* [[Svetlana Makarovič]] |
|||
* [[Jani Kovačič]] |
|||
* [[Meri Avsenak Pogačnik|Meri Avsenak]] |
|||
* [[Jure Ivanušič]] |
|||
* [[Marko Brecelj]] |
|||
* [[Tomaž Pengov]] |
|||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Redakcija: 17:25, 23. april 2018
Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.
Značilnosti
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...
Znani slovenski šansonjerji
- Frane Milčinski Ježek
- Vita Mavrič
- Iztok Mlakar
- Svetlana Makarovič
- Jani Kovačič
- Meri Avsenak
- Jure Ivanušič
- Marko Brecelj
- Tomaž Pengov
Zgodovina
Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...
