Neon: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
→‎Pomembne lastnosti: ni bilo dodanih najpomenbnejših lastnosti
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.188.166 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Element
|name=neon
|name2=neona
|number=10
|symbol=Ne
|pronounce=néon
|left=[[fluor]]
|right=[[natrij]]
|above=[[helij|He]]
|below=[[argon|Ar]]
|series=žlahtni plin
|series comment=
|group=18
|period=2
|block=p
|series color=
|appearance=brezbarvni plin, ki se sveti oranžno-rdeče v visokonapetostnem električnem polju
|image name=Neon discharge tube.jpg
|image size=
|image name comment=
|image name 2=Neon spectra.jpg
|image name 2 comment=Spekter neona v vidnem delu
|atomic mass=20,1797
|atomic mass ref=<ref name="IUPAC">[http://www.ciaaw.org/atomic-weights.htm Standard Atomic Weights 2013]. [[Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights]]</ref>
|atomic mass 2=6
|atomic mass comment=
|electron configuration=&#91;[[Helij|He]]&#93; 2s<sup>2</sup> 2p<sup>6</sup>
|electrons per shell=2, 8
|phase=plin
|phase comment=
|density gplstp=0,9002
|density gpcm3nrt=
|density gpcm3nrt 2=
|density gpcm3mp=
|density gpcm3bp=1,207
|density gpcm3bp ref=<ref name=CRC>{{cite book
| last1=Hammond|first1=C.R.|title=The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition| publisher=CRC press | year=2000| page=19 |isbn=0849304814 | url=http://www-d0.fnal.gov/hardware/cal/lvps_info/engineering/elements.pdf}}</ref>
|melting point K=24,56
|melting point C=−248,59
|melting point F=−415,46
|boiling point K=27,104
|boiling point C=−246,046
|boiling point F=−410,883
|triple point K=24,556
|triple point kPa=43,37
|triple point ref=<ref name="ITS90">{{cite journal | first=H. | last=Preston-Thomas | title=The International Temperature Scale of 1990 (ITS-90) | journal=Metrologia | volume=27 | pages=3–10 | year=1990 | url=http://www.bipm.org/en/publications/its-90.html | doi=10.1088/0026-1394/27/1/002|bibcode=1990Metro..27....3P }}</ref><ref name=b92>{{RubberBible92nd|page=4.122}}</ref>
|critical point K=44,4918
|critical point MPa=2,7686
|critical point ref=<ref name=b92/>
|heat fusion=0,335
|heat vaporization=1,71
|heat capacity=20,79<ref>Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.</ref>
|vapor pressure 1=12
|vapor pressure 10=13
|vapor pressure 100=15
|vapor pressure 1 k=18
|vapor pressure 10 k=21
|vapor pressure 100 k=27
|vapor pressure comment=
|crystal structure=face-centered cubic
|oxidation states= '''0'''
|number of ionization energies=4
|ionization energy 1=2080,7
|ionization energy 2=3952,3
|ionization energy 3=6122
|atomic radius=
|atomic radius calculated=
|covalent radius=58
|Van der Waals radius=154
|magnetic ordering=[[diamagnetizem|diamagnetik]]
|magnetic ordering ref=<ref>[http://www-d0.fnal.gov/hardware/cal/lvps_info/engineering/elementmagn.pdf Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds], in {{RubberBible86th}}</ref>
|electrical resistivity=
|electrical resistivity at 0=
|electrical resistivity at 20=
|thermal conductivity=49,1&times;10<sup>&minus;3</sup>
|thermal conductivity 2=
|thermal diffusivity=
|thermal expansion=
|thermal expansion at 25=
|speed of sound=435
|speed of sound comment=(plin, pri&nbsp;0&nbsp;°C)
|speed of sound rod at 20=
|speed of sound rod at r.t.=
|Young's modulus=
|Shear modulus=
|Bulk modulus=654
|Poisson ratio=
|Mohs hardness=
|Vickers hardness=
|Brinell hardness=
|CAS number=7440-01-9
|isotopes=
{{Infobox element/isotopes stable | mn=20 | sym=Ne | na=90,48% | n=10 |firstlinks=yes}}
{{Infobox element/isotopes stable | mn=21 | sym=Ne | na=0,27% | n=11 |firstlinks=no}}
{{Infobox element/isotopes stable | mn=22 | sym=Ne | na=9,25% | n=12 |firstlinks=no}}
|isotopes comment=
|predicted by=[[William Ramsay]]
|prediction date=1897
|discovery and first isolation by=William Ramsay & [[Morris Travers]]<ref>{{cite journal|title=On the Companions of Argon|author= [[William Ramsay|Ramsay, William]], Travers, Morris W.|journal=Proceedings of the Royal Society of London|volume=63|issue=1|pages=437–440|year=1898|doi=10.1098/rspl.1898.0057}}</ref><ref>{{cite web |url=http://nautilus.fis.uc.pt/st2.5/scenes-e/elem/e01000.html |title=Neon: History |accessdate=2007-02-27|publisher=Softciências}}</ref>
|discovery date=1898
}}
'''Néon''' je [[kemijski element]], ki ima v [[periodni sistem elementov|periodnem sistemu]] simbol '''Ne''' in [[atomsko število]] [[10 (število)|10]]. Ta brezbarvni skoraj [[inertnost|inerten]] [[žlahtni plin]] daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v ceveh za vakumsko razelektritev (''vacuum discharge tubes''???) in [[neonska svetilka|neonskih svetilkah]], v zraku pa ga najdemo v sledeh.


== Neon je gej ==
== Pomembne lastnosti ==


Neon je drugi najlažji [[žlahtni plin]], ki sije rdečkasto-oranžno v [[cev za vakumsko razelektritev|ceveh za vakuumsko razelektritev]] in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči [[helij]] in trikratno glede na tekoči [[vodik]] (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je dražje [[zamrzovalno sredstvo]] od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.

== Uporaba ==

Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v [[neonska svetilka|neonski svetilki]] se na široko uporablja za oglaševalske [[neonski znaki|znake]]. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:
* indikatorji visokih voltaž,
* zaščita pred strelo,
* cevi za merjenje valovanja (''wave meter tubes''????),
* [[televizija|televizijske]] cevi,
* neon in helij se uporabljata za izdelavo plinskega [[helijsko-neonski laser|laserja]].

Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot [[kriogenika|kriogensko]] [[zamrzovalno sredstvo]], toda zato ker je redkejši od drugih plinov in dražji se ne uporablja pogosto.

== Zgodovina ==
Neon ([[grščina|grško]] ''neos'' pomeni "nov") sta leta [[1898]] odkrila [[William Ramsay]] in [[Morris Travers]].

== Pojavitve ==

Neon navadno najdemo v [[plin]]ski obliki, v kateri se [[molekula|molekule]] sestojijo iz enega samega [[atom]]a neona. Neon je redki plin, ki ga v [[Zemlja|Zemljinem]] [[ozračje|ozračju]] najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko [[destilacija|destilacijo]] od nastale kriogenske tekočine.

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|neon|Neon}}
{{Wikislovar|neon|Neon}}
{{commons|neon}}
{{commons|neon}}

Redakcija: 12:24, 12. april 2018

Neon, 10Ne
Neon
IzgovarjavaIPA: [ˈneːɔn]
Videzbrezbarvni plin, ki se sveti oranžno-rdeče v visokonapetostnem električnem polju
Standardna atomska teža Ar, std(Ne)20,1797(6)[1]
Neon v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
He
↑
Ne
↓
Ar
fluor ← neon → natrij
Vrstno število (Z)10
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 2
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[He] 2s2 2p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−248,59 °C
Vrelišče−246,046 °C
Gostota (pri STP)0,9002 g/L
v tekočem stanju (pri TV)1,207 g/cm3[2]
Trojna točka−248,594 °C, 43,37 kPa[3][4]
Kritična točka−228,6582 °C, 2,7686 MPa[4]
Talilna toplota0,335 kJ/mol
Izparilna toplota1,71 kJ/mol
Toplotna kapaciteta20,79[5] J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −261,1 −260,1 −258,1 −255,2 −252,2 −246,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0
Ionizacijske energije
  • 1.: 2080,7 kJ/mol
  • 2.: 3952,3 kJ/mol
  • 3.: 6122 kJ/mol
  • (več)
Kovalentni polmer58 pm
Van der Waalsov polmer154 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte neona
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna struktura ​ploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za neon
Hitrost zvoka435 m/s (plin, pri 0 °C)
Toplotna prevodnost49,1×10−3 W/(m⋅K)
Magnetna ureditevdiamagnetik[6]
Stisljivostni modul654 GPa
Številka CAS7440-01-9
Zgodovina
PredictionWilliam Ramsay (1897)
Odkritje in prva izolacijaWilliam Ramsay & Morris Travers[7][8] (1898)
Najpomembnejši izotopi neona
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
20Ne 90,48% stabilen
21Ne 0,27% stabilen
22Ne 9,25% stabilen
Kategorija Kategorija: Neon
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Néon je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ne in atomsko število 10. Ta brezbarvni skoraj inerten žlahtni plin daje značilen rdečkast sijaj, ko se uporablja v ceveh za vakumsko razelektritev (vacuum discharge tubes???) in neonskih svetilkah, v zraku pa ga najdemo v sledeh.

Pomembne lastnosti

Neon je drugi najlažji žlahtni plin, ki sije rdečkasto-oranžno v ceveh za vakuumsko razelektritev in ima 40-kratno zmožnost zamrzovanja glede na tekoči helij in trikratno glede na tekoči vodik (glede na prostorninsko enoto). Za večino namenov je dražje zamrzovalno sredstvo od helija. Neon ima od vseh redkih plinov najintenzivnejšo razelektritev pri normalnih voltažah in tokovih.

Uporaba

Rdečkasto-oranžna barva, ki jo neon oddaja v neonski svetilki se na široko uporablja za oglaševalske znake. Izraz "neonska svetilka" se na splošno uporablja tudi pri svetilkah z drugimi plini, ki svetijo z drugimi barvami. Drugi nameni:

  • indikatorji visokih voltaž,
  • zaščita pred strelo,
  • cevi za merjenje valovanja (wave meter tubes????),
  • televizijske cevi,
  • neon in helij se uporabljata za izdelavo plinskega laserja.

Utekočinjeni neon se komercialno uporablja kot kriogensko zamrzovalno sredstvo, toda zato ker je redkejši od drugih plinov in dražji se ne uporablja pogosto.

Zgodovina

Neon (grško neos pomeni "nov") sta leta 1898 odkrila William Ramsay in Morris Travers.

Pojavitve

Neon navadno najdemo v plinski obliki, v kateri se molekule sestojijo iz enega samega atoma neona. Neon je redki plin, ki ga v Zemljinem ozračju najdemo 1 delec na 65.000 drugih in ga pridobivajo s podohlajenim zrakom in frakcijsko destilacijo od nastale kriogenske tekočine.

Sklici

  1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. ↑ Hammond, C.R. (2000). The Elements, in Handbook of Chemistry and Physics 81st edition (PDF). CRC press. str. 19. ISBN 0849304814.
  3. ↑ Preston-Thomas, H. (1990). »The International Temperature Scale of 1990 (ITS-90)«. Metrologia. 27: 3–10. Bibcode:1990Metro..27....3P. doi:10.1088/0026-1394/27/1/002.
  4. ↑ 4,0 4,1 Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.
  5. ↑ Shuen-Chen Hwang, Robert D. Lein, Daniel A. Morgan (2005). "Noble Gases". Kirk Othmer Encyclopedia of Chemical Technology. Wiley. pp. 343–383. doi:10.1002/0471238961.0701190508230114.a01.
  6. ↑ Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds, in Lide, D. R., ur. (2005). CRC Handbook of Chemistry and Physics (86th izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
  7. ↑ Ramsay, William, Travers, Morris W. (1898). »On the Companions of Argon«. Proceedings of the Royal Society of London. 63 (1): 437–440. doi:10.1098/rspl.1898.0057.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  8. ↑ »Neon: History«. Softciências. Pridobljeno 27. februarja 2007.
  9. ↑ Standard Atomic Weights 2013. Commission on Isotopic Abundances and Atomic Weights

Zunanje povezave

Poglejte si besedo neon ali Neon v Wikislovarju, prostem slovarju.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Neon


Stub icon

Ta članek o kemičnem elementu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Neon&oldid=4979759«