Samostalniška beseda: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 15: Vrstica 15:


{{lang-stub}}
{{lang-stub}}
'''Skladenjske lastnosti'''

Samostalnik lahko nastopa v vlogi:

<nowiki>*</nowiki>osebka, npr. Pevka poje.

<nowiki>*</nowiki>neposrednega predmeta, npr. Poslušati pevko.

<nowiki>*</nowiki>predmeta ali prislovnega določila, npr. Veseliti se zaradi pevke.

<nowiki>*</nowiki>povedkovega določila in povedkovega prilastka, npr. Žena je pevka.

Rabi se svojilno ob pomožniku (Biti pevkino) in samostalniški besedi (Petje pevke). Namesto navadnega samostalnika lahko uporabimo samostalniški ( ali posamostaljeni) zaimek.
[[Kategorija:Besedne vrste]]
[[Kategorija:Besedne vrste]]

Redakcija: 10:31, 10. april 2018

Samostalniška beseda je ena od besednih vrst, ki poimenuje bitja, predmete ali pojme ter ji je lasten spol (ženski, moški ali srednji), število (ednina, dvojina ali množina), sklon in sklanjatev. V stavčnih členih lahko primarno nastopajo samostalniške besede v osebku, predmetu, lahko pa tvorijo tudi povedkovo določilo ali prislovno določilo.

K samostalniškim besedam štejemo:

Samostalnik neposredno poimenuje bitja (žena), reči (nož) ali pojme (sreča). Z njim lahko poimenujemo kateregakoli predstavnika znotraj iste vrste stvarnosti (npr. učiteljica) - tedaj govorimo o občnih imenih ali pa označi posameznika (npr. Mitja, Ljubljana) - govorimo o lastnih imenih.

Samostalniški zaimek poimenuje neko enoto stvarnosti na posreden način. Tako kot samostalnikom, lahko tudi samostalniškim zaimkom določimo spol, število in sklon. Na podlagi izražanja slovnične osebe pa jih razdelimo na osebne (izražajo slovnično osebo: jaz, vidva ...) in neosebne samostalniške zaimke (osebe ne moremo določiti: nekaj, kar, kdo).

Posamostaljeni pridevniki so besede, ki so bile prvotno pridevniki, z izgubo samostalnika ob sebi pa so prevzeli sami funkcijo samostalnika (na primer dežurni (zdravnik)).