Centrifugalna sila: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Markogts (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Centrifugálna síla''' (tudi '''sredobéžna síla''', [[latinščina|latinsko]] centrum - ''[[središče]]'' + fugere - ''bežati'', ''izogibati se''; fugare - ''pognati v beg'', ''pregnati'') je sila, nasprotno enaka [[centripetalna sila|centripetalni]]. To je [[sila]], s katero [[kroženje|krožeče]] [[telo (fizika)|telo]] deluje na središče kroženja v smeri radialno navzven.
'''Centrifugálna síla''' (tudi '''sredobéžna síla''', [[latinščina|latinsko]] centrum - ''[[središče]]'' + fugere - ''bežati'', ''izogibati se''; fugare - ''pognati v beg'', ''pregnati'') je [[Vztrajnostna sila|navidezna sila]], ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Jakost in smer centrifugalne sile sta enaki jakosti in smeri [[Centripetalna sila|centripetalne sile]], ko gibanje telesa opišemo v inercialnem opazovalnem sistemu, usmerjenost pa je nasprotna, tj. sili proč od [[Osišče|osišča]].

==Primeri==
=== Vozilo na ovinku ===
Tipičen primer doživetja centrifugalne sile je potnik v vozilu, ki se giba na ovinku. Če na primer vozilo obrne proti desni, potnik občuti silo, ki ga vleče proti levi. Če hoče potnik ostati na istem mestu v vozilu (ki se ne giblje enakomerno premočrtno, torej ni inercialni opazovalni sistem), mora izničiti to navidezno silo z enako in nasprotno silo, npr. s trenjem s sedežem. Če pa gibanje potnika opiše opazovalec, ki stoji na robu ceste (torej je v inercialnem opazovalnem sistemu), navidezne sile ni, obstaja samo centripetalna sila (trenje s sedežem) ki povzroči spremembo smeri gibanja potnika (z vozilom vred).

== Glej tudi ==

* [[machovsko načelo]]

{{phys-stub}}
{{phys-stub}}



Redakcija: 23:20, 28. marec 2018

Centrifugálna síla (tudi sredobéžna síla, latinsko centrum - središče + fugere - bežati, izogibati se; fugare - pognati v beg, pregnati) je navidezna sila, ki se pojavi na telesih v neinercialnem opazovalnem sistemu, podvrženem krožnemu gibanju.

Jakost in smer centrifugalne sile sta enaki jakosti in smeri centripetalne sile, ko gibanje telesa opišemo v inercialnem opazovalnem sistemu, usmerjenost pa je nasprotna, tj. sili proč od osišča.

Primeri

Vozilo na ovinku

Tipičen primer doživetja centrifugalne sile je potnik v vozilu, ki se giba na ovinku. Če na primer vozilo obrne proti desni, potnik občuti silo, ki ga vleče proti levi. Če hoče potnik ostati na istem mestu v vozilu (ki se ne giblje enakomerno premočrtno, torej ni inercialni opazovalni sistem), mora izničiti to navidezno silo z enako in nasprotno silo, npr. s trenjem s sedežem. Če pa gibanje potnika opiše opazovalec, ki stoji na robu ceste (torej je v inercialnem opazovalnem sistemu), navidezne sile ni, obstaja samo centripetalna sila (trenje s sedežem) ki povzroči spremembo smeri gibanja potnika (z vozilom vred).

Glej tudi