Arijan

Arijan
Rojstvo	cca. 89 ali 95 Nikomedija
Smrt	cca. 175 ali 180 Atene
Državljanstvo	antični Rim
Poklic	zgodovinar, politik, filozof, vojaško osebje, pisatelj

Arian (Lucius Flavius Arrianus) iz Nikomedije, ki se nahaja v Bitiniji je bil rojen med letoma 80 in 90 n. št. in umrl okoli leta 146 v Grčiji. Bil je grški zgodovinar in filozof ter senator rimskega imperija, bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), katere omenjajo življenje Alexandra Velikega.

Grškega filozofa pa nesmemo mešati z antično-grškim piscom, po imenu Ksenofon, ki je pravtako napisal delo z naslovom Anabasis.

ARIANOVO ŽIVLJENJE

Na podlagi tega, da so bili Arianovi starši pomembni meščani oziroma prebivalci rimskega imperija, njihovo življenje ni bilo ravno težko. Predvsem v Bitiniji so imeli velik ugled. Družinsko ime ‘Titus Flavius’ so pogosteje podeljevali med letoma 70 in 96 n. št. vendar, ker Arianovo ime sestavlja ‘Lucisu Flavius’, lahko predvidevamo, da so njegovim prednikom državljanstvo in samo ime podelili že pred tem.

V Nikopolisu je nadgrajeval svoje znanje s prebiranjem filozofskih gradiv. V tem glavnem mestu rimske province pa je imel eden izmed najbolj znanih filozofov Epiktet majhno šolo. Njegov učenec je bil med drugim tudi dober prijatelj Ariana z imenom Hadrijan.

Arian je izhajal iz vplivne družine in v zrelem obdobju si je prizadeval za blagor družbe. Moral je nadaljevati svojo senatorsko kariero pravtako pa je služil kot častnik v eni izmed legij leta 107 n. št. V razpravi Cynegeticus omeni eno kratko pripombo, ki je bila interpretirana kot referenca njegovih dolžnosti. Naj bi bil tudi konjeniški častnik v tedanji Bavariji zaradi marljivega poznavanja vere. Kasneje je bilo človeku Bitinije podarjeno vodstvo dveh legij. To potrjuje njegove uspehe v vojski pravtako pa je možno, da je takrat deloval tudi v Daciji, katera je bila pred tem zasedena s strani Trajana in v kateri je že omenjen Arianov prijatelj Hadrijan vzpostavil mir.

Grški filozof je moral pritegniti pozornost rimskemu guvernerju Grčije po imenu Gaius Avidius Nigrinus posledično je bil Arian eden od njegovih svetovalcev v mejnem sporu, ki je bil znan zaradi Delf. Ta incident je bil datiran leta 110. Tistega časa pa se je Arian tudi izobraževal o sojenjih proti kristjanom v Nikomediji.

Prav v tem mestu se je leta 120 n. š. zgodil potres, vendar ni znano ali je bil takrat Arian v svojem rojstnem mestu. Najvrjetneje je leta 125 postal guverner Andaluzije in leta 128 skupaj s Hadrijanom obiskal Afriko. To ne mora biti dokazano, ampak na ta dva dogodka nagovarja Arianovo delo Cynegeticus.

Med letoma 129 in 130 zavzame položaj konzula skupaj s tako imenovanim Severusom. Zaradi odsotnosti cesarja sta imela navedena konzula pomembne dolžnosti, ki sta jih morala opraviti v Rimu.

Slednje je imenovan za guvernerja mejne province Kapadokije, ki si je lastila dve legiji. S tem dejstvom je razvidno, da je bil Arian vojaško zelo izurjen in suveren, saj mu drugače rimski cesar ne bi zaupal dveh legij.

Eno prvih njegovih dejanj, kot guverner je bilo nadzorno potovanje po obalah Črnega morja, o čemer je napisal tudi eno izmed njegovih del. Leta 134, je pleme iz Kazakstana grozilo rimskemu imperiju. Zato je guverner iz Kapadokije vojaško posredoval s svojima dvema legijama z imenoma XV Apollinaris in pa XII Fulminata in jih zatrl še preden so postali nevarni. Nekaj let kasneje izda red bojov proti Alanom, kjer navaja nasvete drugim rimskim poveljnikom v boju proti nomadom.

Po letu 137 se Arian ustali v Atenah, kjer postane časten državljan.

DELA

-The Anabasis of Alexander (Anabaza o Alexandru Velikemu) je ena izmed Arianovih najpomembnejših zgodovinskih del. Knjiga je razdeljena na 7 delov. Avtor je uporabil preprost slog pisanja. Obravnava pohode in življenje Alexandra Velikega, dogodke po njegovih dosežkih in vse to je predstavljeno v povezavi z zgodovino Indije, ki je pravtako omenjena v knjigi. Velik pomen je predpisal tudi ljudem in pokrajinam perzijskega imperija, kjer je predstavil tudi nekaj slavnih bitk makedonskih sil. Najbolj tipični del Anabase je knjiga štiri, kjer Arian med seboj loči težke incidente in obsoja obnašanje Alexandra. Temo, sepravi vojna o kateri je pisal je dobro poznal in se je kot nekdanji pokrajinski guverner zavedal, kaj pomeni “boj proti vojni”. Zbirko teh knjig je napisal predvsem zaradi svojega življenja oziroma iz njega je izhajal. Na knjigo so vplivali številni dejavniki, kot so njegova država, družina in njegova mladost.

Arian je v svoji karieri našel čas tudi za pisanje številnih drugih knjig, katere temeljijo predvsem na njegovem filozofskem, zgodovinskem in vojaškem razmišljanju. To pa so naslednja dela:

-Enchiridion of Epictetus: knjiga, ki je bila najbolj priljubljena v filozofskem pogledu.

-A History of Bithynia

-The Periplus: opisuje Črno morje, knjiga ima 25 delov. Napisana pa je bila pred letom 132 n. št.. Knjiga se je ohranila in tudi rečeno je bilo, da vsebuje najstarejšo referenco v grščini.

-A book on military tactics: knjiga, ki je bila namenjena njegovemu prijatelju Hadrijanu za darilo. Govori o vojaški taktiki in urjenju, napisana pa je bila leta 136/137.

-The Indikê: delo kjer je že po naslovu razvidno, da pripoveduje o Indiji, opisuje deželo in vračanje admirala Nearchusa nazaj domov. V primerjavi z knjigo The Periplus, je ta veliko bolj romantična in bolj kompleksna od preprostega opisa Črnega morja.

-The ten books events after Alexander: te opisi so znani iz bizantinskega povzetka. Tu je opisano življenje po Alexandrovem zavzemanju in pohodih.

Navedena so ena izmed njegovih najpomembnejših del, pisal je še druga dela, saj jih je kot filozof skozi čas napisal kar nekaj. S svojimi deli si je prislužil vzdevek “drugi Ksenofon”. Ni bil poznan le kot dober filozof temveč tudi kot zgodovinar. Knjige je pisal predvsem z namenom, da bi nas soočil z resnico in da bi se zavedali junaških dejanj vseh zaslužnih ljudi v tistem času. Zavedal se je kvalitete svojih del, vendar kot filozof je moral biti samokritičen do njih. Mogoče pa je imel prav zaradi tega toliko kvalitetnih del, ker je vedno znova poskušal izboljšati svoj slog pisanja.

VIRI IN LITERATURA

Arrian. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.johndclare.net/AncientHistory/Alexander2.htm.

Arrian. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: http://www.iranicaonline.org/articles/arrian-greek-historian.

Arrian, greek historian. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://www.britannica.com/biography/Arrian.

Flavius, A. Pohod Aleksandra Velikog. Beograd: Dereta.

Ksenofon. 1963. Anabasis: Pohod v notranjost. Ljubljana: Mladinska knjiga.

The Anabasis of Alexander. 2017. [internet]. [citirano 29. 11. 2017]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/wiki/The_Anabasis_of_Alexander.