Sadje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:52, 15. februar 2018

Staš je GAY

Sadje vsebuje veliko vitaminov, balastnih snovi, sadnih kislin in mineralov. Delež sestavin se pri različnih sadežih močno razlikuje. Največ je vode:

voda: 75–95 %.
ogljikovi hidrati: 5–20 %; prevladujejo fruktoza, glukoza, celuloza in prektinske snovi.
sladne kisline: 0,1–5 %; jabolčne, citronske, akorbinske kisline.
esencialne aminokisline – gradniki beljakovin.
lupidi: 0d 0,3–1,0 v lupinskem sadju pa do 64 %.
vitamini: C, A, vitamini B2 kompleksa.
minerali: Ce, P, Fe, Na, K, Mg, Ca, Ka, Al

Shranjevanje v hladilnicah (nižje temperature, ustrezna vlažnost),
Zmrzovanje (je zelo dober postopek konzerviranja, ker sadju ne spremeni hranilne vrednosti),
Sušenje sadja (samo na zraku ali v biosušilnikih s pomočjo višje temperature),
Konzerviranje (pasterizacija) s sladkorjem,
mleko in mlečni izdelki (po novejšem času).

Poglejte si besedo sadje ali Sadje v Wikislovarju, prostem slovarju.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Sadje

Ta članek o prehrani je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:La Boqueria.JPG|thumb|250px|Stojnica s sadjem na [[Barcelona|barcelonski]] [[tržnica|tržnici]]]]
+Staš je GAY
-'''Sadje''' je naziv za [[človek]]u užitne [[plod]]ove različnih [[drevo|dreves]] in [[grm]]ov. Večji del sadežev lahko uživamo sveže, brez predhodne priprave. Meja med sadjem in [[zelenjava|zelenjavo]] je zabrisana. Sadje ima običajno več sadnega sladkorja ([[fruktoza|fruktoze]]) in raste na večletnih [[rastlina]]h. [[Botanika|Botanično]] nastane sadež iz [[cvet]]a, zelenjava pa iz drugih delov rastline. [[Paradižnik]], [[paprika]], [[kumarica]] in [[buča]] nastanejo iz cveta, vendar zaradi male količine sadnega sladkorja sodijo med zelenjavo. Nasprotno velja za [[rabarbara|rabarbaro]]; kljub temu da uporabimo pecelj, sodi med sadje.
 == Sestavine ==