Skena: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
lektoriranje
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Image:Jerash South Theatre Stage.jpg|thumb|right|240px|Oder v južnorimskem gledališču v Jerashu, Jordanija; struktura zadaj je ''scaenae frons''.]]
[[Image:Jerash South Theatre Stage.jpg|thumb|right|240px|Oder v južnorimskem gledališču v Jarašu, Jordanija; zadaj je ''prednja skena'']]
V gledališču antične Grčije in klasični drami je bila '''skena''' struktura na zadnji strani gledališke scene, najprej zelo lahka struktura ali samo tkanina, ki je visela iz vrvi, na začetku rimske Grčije pa velika in kompleksna kamnita stavba na več nivojih. [[Proskenij]] ali "prostor pred skeno" je po klasičnem obdobju postal prizorišče, ki se je dvignil nad izvirno raven [[orkestra|orkestre]].
V gledališču antične Grčije in klasični drami je bila '''skena''' na zadnji strani gledališča, sprva je bila zelo enostavna, samo tkanina, ki je visela z vrvi, na začetku rimske Grčije pa je bila velika in celovita kamnita stavba v več ravneh s streho, ki so jo včasih uporabljali za govore. Sčasoma so jo dvignili nad [[orkestra|orkestro]] in nastal je [[proskenij]] ali oder, prostor pred skeno, ki je po klasičnem obdobju postal prizorišče.


Igralci so prihajali iz skene in včasih, v kasnejših različicah, so lahko uporabili stopnice ali balkone iz katerih bi lahko govorili. Prav tako so bili tukaj shranjeni kostumi in nanje pa so lahko povezali ''periaktoi'' (poslikane plošče, ki so služile kot ozadje). V rimskih gledališčih je ''[[scaenae frons]]'' ("fasada skene") izraz za načrtno oblikovan kamnit zaslon, ki se dviga dve ali tri nadstropja, kar je postala skene.
Igralci so prihajali iz skene, kasneje so lahko uporabili stopnice ali balkone, s katerih so govorili. Prav tako so bili tukaj shranjeni kostumi. Poznali so ''periakt'', poslikano trikotno prizmo, ki se zavrti okrog svoje osi in nakaže spremembo prizorišča. V rimskih gledališčih je ''[[prednja skena]]'' izraz za načrtno oblikovan kamnit zaslon, ki se dviga dve ali tri nadstropja, kar je postala skena.


Beseda skene pomeni "šotor" ali "kočo", zato se domneva, da je bila prvotna konstrukcija za te namene šotor ali lahka lesena konstrukcija in je bila začasne narave. S postavitvijo skene za orkestro, kjer so izvajalci delovali, igrali in plesali je uničilo tisto, kar naj bi bilo izvirno gledališče v okrogli naravni obliki grškega gledališča. Skena je služila tudi kot "skrita etaža". Včasih se je nekaj dejanj odigralo znotraj, pri čemer je moralo občinstvo ugotoviti, kaj se je dogajalo na podlagi hrupa, ki je prihajal od znotraj. To je bila konvencija v dramah klasičnega obdobja, da ljudje nikoli niso umrli na odru, temveč so se običajno umaknili v skeno.
Beseda skena pomeni "šotor" ali "kočo", zato se domneva, da je bila prvotna konstrukcija za te namene šotor ali lahka lesena konstrukcija in je bila začasna. Ko so postavili skeno za orkestro, kjer so igralci igrali, peli in plesali, so uničili izvirno grško krožno gledališče (amfiteater). Skena se je uporabljala tudi kot skriti oder. Včasih so nekatera dejanja odigrali znotraj, tako da so morali gledalci sami ugotoviti, kaj se je dogajalo na podlagi hrupa, ki je prihajal od tam. To je bilo značilno za drame klasičnega obdobja. Osebe niso nikoli umrle na odru, temveč so se običajno umaknile v skeno.
[[File:Bosra-Theater-053.jpg|thumb|left|''Scaenae frons'' v rimskem gledališču Bosra, Sirija]]
[[File:Bosra-Theater-053.jpg|thumb|left|''Prednja skena'' v rimskem gledališču Bosra, Sirija]]


Sčasoma je bila skena podvržena temeljnim spremembam. Najprej je postala stalna stavba, katere streho so včasih uporabljali za govor. Potem ko se je dvignila iz ravni orkestre, je ustvarjala proskenij ali "prostor pred skeno". Fasada proskenija je bila zdaj za orkestro in je zagotavljala prostor za podporo scenografije. Ta fasada je bila včasih tudi razkošno okrašena. Evolucija igralca, ki je prevzel individualni del in odgovarjal na zbor (beseda za igralca, hipokrit, pomeni odgovarjajočega), je v dramo vnesel novo obliko, izmenjavo posnetih prizorov ali epizod. Kot je grški zbor izgubil na pomenu v primerjavi z manjšo skupino glavnih igralcev, je zbor ostal v orkestri, medtem ko so glavni igralci nastopali na odru na vrhu proskenije. Ta pomembna sprememba se je zgodila v helenističnem obdobju med 3. in 1. stoletjem pred našim štetjem. V ohranjenih primerih se zdi, da se je oder dvignil za 2,43 m do 3,96 m nad orkestro in da je bila globina od 1,92 m do 3,96 m prekinjena s skeno. Sama skena je postala vse bolj razvejana in je bila na voljo tudi kot mesto za odjavljanje igralcev, tako da so izvajalci razpolagali s tremi nivoji.
Sčasoma se je skena temeljito spremenila. Najprej je postala stalna stavba, katere streho so včasih uporabljali za govor. Potem ko se je dvignila nad orkestro, je nastal proskenij ali prostor pred skeno. Proskenij je bil za orkestro in je bil v pomoč scenografiji. Včasih je bil tudi razkošno okrašen. Igralec, ki je odgovarjal zboru (beseda za igralca hipokrit pomeni odgovarjajoči), je v dramo vnesel novo obliko, izmenjavo posnetih prizorov ali epizod. Ko je grški zbor izgubljal pomen v primerjavi z manjšo skupino glavnih igralcev, je zbor ostal v orkestri, medtem ko so glavni igralci nastopali na odru, na vrhu proskenija. Ta pomembna sprememba se je zgodila v helenističnem obdobju med 3. in 1. stoletjem pred našim štetjem. Po ohranjenih gledališčih sklepamo, da se je oder dvignil za 2,43 m do 3,96 m nad orkestro in da je bila globina od 1,92 m do 3,96 m prekinjena s skeno. Sama skena je postajala vse bolj razvejana, na njej so igralci deklamirali, tako da so imeli umetniki na razpolago tri ravni.
V prvem stoletju pred našim štetjem je bila skena oblikovana v skladu z rimskim razvojem kot ''scaenae frons'', ki je v celoti združila z orkestro, zaradi česar je ostala relativno nizka fasada ''parascenion'', ki je bila pogosto okrašena, širok oder ali ''pulpit'' zadaj, se je končal s scaenae frons, s tremi ali več vrati, včasih pa s tremi nadstropji.
V 1. stoletju pred našim štetjem je bila skena oblikovana v skladu z rimskim razvojem kot ''prednja skena'', ki se je v celoti združila z orkestro, zaradi česar je postala sorazmerno nizka ''paraskena'', ki je bila pogosto okrašena, širok oder zadaj se je končal s prednjo skeno, tremi ali več vrati, včasih pa s tremi nadstropji.


Do sedaj je bilo več kompleksnih kamnitih stavb. Na vsaki strani je bil ''paraskenion''. ''Episkenion'' je bilo zgornje nadstropje skene, ki bi se lahko poglobil, da bi dosegel nivo tretjega nadstropja, gledano skozi ''thyromata'' ali odprtine. Notranjost ''logeion'' ("zgradba") za fasado skene je ostala navadno zunaj pogleda na občinstvo in izpolnila prvotno funkcijo kot garderoba in prostor za rekvizite.
Bilo je več zapletenih kamnitih stavb. Na vsaki strani je bila ''paraskena''. ''Episkena'' je bila zgornje nadstropje skene, ki se je lahko poglobila, da je dosegla raven tretjega nadstropja, gledano skozi odprtine. Notranjosti zgradbe gledalce niso videli, v njej sta bila garderoba in prostor za rekvizite.


==Reference==
==Literatura==
*John Boardman ed., ''The Oxford History of Classical Art'', 1993, OUP, ISBN 0198143869
*John Boardman ed., ''The Oxford History of Classical Art'', 1993, OUP, ISBN 0198143869
*"Grove"= Anastasia N. Dinsmoor, William B. Dinsmoor jr, "Architecture; Theatres" section in Thomas Braun, et al. "Greece, ancient." Grove Art Online, Oxford Art Online, Oxford University Press. Web. 22 Mar. 2016. [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T034254pg2 subscription required]
*"Grove"= Anastasia N. Dinsmoor, William B. Dinsmoor jr, "Architecture; Theatres" section in Thomas Braun, et al. "Greece, ancient." Grove Art Online, Oxford Art Online, Oxford University Press. Web. 22 Mar. 2016. [http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T034254pg2 subscription required]

Redakcija: 23:19, 11. februar 2018

Oder v južnorimskem gledališču v Jarašu, Jordanija; zadaj je prednja skena

V gledališču antične Grčije in klasični drami je bila skena na zadnji strani gledališča, sprva je bila zelo enostavna, samo tkanina, ki je visela z vrvi, na začetku rimske Grčije pa je bila velika in celovita kamnita stavba v več ravneh s streho, ki so jo včasih uporabljali za govore. Sčasoma so jo dvignili nad orkestro in nastal je proskenij ali oder, prostor pred skeno, ki je po klasičnem obdobju postal prizorišče.

Igralci so prihajali iz skene, kasneje so lahko uporabili stopnice ali balkone, s katerih so govorili. Prav tako so bili tukaj shranjeni kostumi. Poznali so periakt, poslikano trikotno prizmo, ki se zavrti okrog svoje osi in nakaže spremembo prizorišča. V rimskih gledališčih je prednja skena izraz za načrtno oblikovan kamnit zaslon, ki se dviga dve ali tri nadstropja, kar je postala skena.

Beseda skena pomeni "šotor" ali "kočo", zato se domneva, da je bila prvotna konstrukcija za te namene šotor ali lahka lesena konstrukcija in je bila začasna. Ko so postavili skeno za orkestro, kjer so igralci igrali, peli in plesali, so uničili izvirno grško krožno gledališče (amfiteater). Skena se je uporabljala tudi kot skriti oder. Včasih so nekatera dejanja odigrali znotraj, tako da so morali gledalci sami ugotoviti, kaj se je dogajalo na podlagi hrupa, ki je prihajal od tam. To je bilo značilno za drame klasičnega obdobja. Osebe niso nikoli umrle na odru, temveč so se običajno umaknile v skeno.

Prednja skena v rimskem gledališču Bosra, Sirija

Sčasoma se je skena temeljito spremenila. Najprej je postala stalna stavba, katere streho so včasih uporabljali za govor. Potem ko se je dvignila nad orkestro, je nastal proskenij ali prostor pred skeno. Proskenij je bil za orkestro in je bil v pomoč scenografiji. Včasih je bil tudi razkošno okrašen. Igralec, ki je odgovarjal zboru (beseda za igralca hipokrit pomeni odgovarjajoči), je v dramo vnesel novo obliko, izmenjavo posnetih prizorov ali epizod. Ko je grški zbor izgubljal pomen v primerjavi z manjšo skupino glavnih igralcev, je zbor ostal v orkestri, medtem ko so glavni igralci nastopali na odru, na vrhu proskenija. Ta pomembna sprememba se je zgodila v helenističnem obdobju med 3. in 1. stoletjem pred našim štetjem. Po ohranjenih gledališčih sklepamo, da se je oder dvignil za 2,43 m do 3,96 m nad orkestro in da je bila globina od 1,92 m do 3,96 m prekinjena s skeno. Sama skena je postajala vse bolj razvejana, na njej so igralci deklamirali, tako da so imeli umetniki na razpolago tri ravni. V 1. stoletju pred našim štetjem je bila skena oblikovana v skladu z rimskim razvojem kot prednja skena, ki se je v celoti združila z orkestro, zaradi česar je postala sorazmerno nizka paraskena, ki je bila pogosto okrašena, širok oder zadaj se je končal s prednjo skeno, tremi ali več vrati, včasih pa s tremi nadstropji.

Bilo je več zapletenih kamnitih stavb. Na vsaki strani je bila paraskena. Episkena je bila zgornje nadstropje skene, ki se je lahko poglobila, da je dosegla raven tretjega nadstropja, gledano skozi odprtine. Notranjosti zgradbe gledalce niso videli, v njej sta bila garderoba in prostor za rekvizite.

Literatura

  • John Boardman ed., The Oxford History of Classical Art, 1993, OUP, ISBN 0198143869
  • "Grove"= Anastasia N. Dinsmoor, William B. Dinsmoor jr, "Architecture; Theatres" section in Thomas Braun, et al. "Greece, ancient." Grove Art Online, Oxford Art Online, Oxford University Press. Web. 22 Mar. 2016. subscription required
  • "Perseus", Perseus Encyclopedia,Skene

Zunanje povezave