Ptujsko polje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 23:56, 8. februar 2018

Ptujsko polje (prekmursko Ptüjsko, ali Optüjsko pole) je ravnina med Ptujem in Ormožem, skupaj z Dravskim poljem predstavlja največji ravninski del na območju severovzhodne Slovenije. Ločnica med poljema je reka Drava (v okolici Ptuja). Ptujsko polje leži na levem bregu Drave, večje, Dravsko polje pa na desnem bregu.

Ptujsko polje na severu prehaja v Pesniško dolino, kjer ga obdajajo Slovenske gorice, na jugu pa Haloze. Vzporedno z Dravo je po njem speljan še kanal Hidroelektrarne Formin, sicer pa so vodotoki še reka Pesnica ter Zvirenčina in Sejanski potok. Povprečna nadmorska višina polja je 215 mnm.

Površina

Pretežno nasuto ravnino z dravskim ledeniško-rečnim prodom sestavljajo v morfološkem pogledu mlado pleistocenska prodna nasipina, ob Dravi holocenska peščeno-prodnata, ob Pesnici pa holocenska peščeno–ilovnata naplavina.

Podnebje

Podnebje je subpanonsko, letna količina padavin (900mm) se zmanjšuje od zahoda proti vzhodu. Po letni vsoti temperatur (ok. 3300 °C) spada Ptujsko polje med najbolj osončene pokrajine v Sloveniji.

Vodne razmere

Pesnica prečka vzhodni del polja, osrednji del je brez vodnega toka, talna voda sega do 12 metrov globoko. Leta 1978 so z zgraditvijo HE Formin zajezili Dravo v 3.5 kvadratnih km veliko akumulacijsko Ptujsko jezero, ki sega do Ptuja.

Gospodarstvo

Kmetijska zemljišča so razdrobljena, zasejana največ s pšenico in koruzo, pred 2. svetovno vojno so pridelovali veliko čebule (lukarija).

Prometna povezanost

Leta 1867 je bila speljana po severnem robu Ptujskega polja železnica Pragersko - Ptuj - Ormož in cesta proti Varaždinu, ki nista močneje vplivala na njegov razvoj.

Prebivalci

Ptujsko polje je gosto poseljeno (127 preb./km²). Polovica zaposlenih se vozi na delo na Ptuj, 30% v Ormož in 20% proti Kidričevemu in Mariboru.

Znamenitosti

Iz srednjega veka sta se ohranila fevdalna gradova v Veliki Nedelji in Muretincih, v Dornavi pa nižinski baročno dvorec.

Zanimivosti na Ptujskem polju

Viri

Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.

Zunanje povezave

Ta članek o geografiji Slovenije je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Ptujsko polje''' ([[prekmurščina|prekmursko]] ''Ptüjsko,'' ali ''Optüjsko pole''), ravnina med [[Ptuj]]em in [[Ormož]]em, skupaj z [[Dravsko polje|Dravskim poljem]] predstavlja največji ravninski del na območju [[sever|severovzhodne]] [[Slovenija|Slovenije]]. Ločnica med poljema je reka [[Drava]] (v okolici Ptuja). Ptujsko polje leži na levem [[breg]]u Drave, večje, Dravsko polje pa na desnem bregu.
+'''Ptujsko polje''' ([[prekmurščina|prekmursko]] ''Ptüjsko,'' ali ''Optüjsko pole'') je ravnina med [[Ptuj]]em in [[Ormož]]em, skupaj z [[Dravsko polje|Dravskim poljem]] predstavlja največji ravninski del na območju [[sever|severovzhodne]] [[Slovenija|Slovenije]]. Ločnica med poljema je reka [[Drava]] (v okolici Ptuja). Ptujsko polje leži na levem [[breg]]u Drave, večje, Dravsko polje pa na desnem bregu.
 Ptujsko polje na severu prehaja v [[Pesniška dolina|Pesniško dolino]], kjer ga obdajajo [[Slovenske gorice]], na jugu pa [[Haloze]]. Vzporedno z Dravo je po njem speljan še kanal [[Hidroelektrarna Formin|Hidroelektrarne Formin]], sicer pa so vodotoki še reka [[Pesnica (reka)|Pesnica]] ter [[Zvirenčina]] in [[Sejanski potok]]. Povprečna nadmorska višina polja je 215 [[mnm]].
 ==Površina==
-Pretežno nasuto ravnino z dravskim ledeniško-rečnim prodom sestavljajo v morfološkem pogledu mlado pleistocenska prodna nasipina, ob Dravi holocenska peščeno-prodnata, ob Pesnici pa holocenska  peščeno –ilovnata naplavina.
+Pretežno nasuto ravnino z dravskim ledeniško-rečnim prodom sestavljajo v morfološkem pogledu mlado pleistocenska prodna nasipina, ob Dravi holocenska peščeno-prodnata, ob Pesnici pa holocenska  peščeno–ilovnata naplavina.
 ==Podnebje==
@@ Vrstica 10: / Vrstica 10: @@
 ==Vodne razmere==
-Pesnica prečka vzhodni del polja, osrednji del je brez vodnega toka, talna voda sega do 12m globoko. Leta 1978 so z zgraditvijo HE Formin zajezili Dravo v 3.5 kvadratnih km  veliko akumulacijsko Ptujsko jezero, ki sega do Ptuja.
+Pesnica prečka vzhodni del polja, osrednji del je brez vodnega toka, talna voda sega do 12 metrov globoko. Leta 1978 so z zgraditvijo HE Formin zajezili Dravo v 3.5 kvadratnih km veliko akumulacijsko [[Ptujsko jezero]], ki sega do Ptuja.
 ==Gospodarstvo==
-Kmetijska zemljišča so razdrobljena, zasejana največ s pšenico in koruzo, pred 2. Svetovno Vojno so pridelovali veliko čebule (Lukarija).
+Kmetijska zemljišča so razdrobljena, zasejana največ s pšenico in koruzo, pred 2. svetovno vojno so pridelovali veliko čebule (''lukarija'').
 ==Prometna povezanost==
-Leta 1867 je bila speljana po severnem robu Ptujskega polja železnica Pragerska-Ptuj-Ormož in cesta proti Varaždinu ni močneje vplivala na njegov razvoj.
+Leta 1867 je bila speljana po severnem robu Ptujskega polja železnica Pragersko - Ptuj - Ormož in cesta proti Varaždinu, ki nista močneje vplivala na njegov razvoj.
 ==Prebivalci==
-Ptujsko polje je gosto poseljeno (127 preb./kvadrat. km): okrog polovica zaposlenih se vozi na delo na Ptuj. 30% v Ormož in 20% proti Kidričevemu in Mariboru.
+Ptujsko polje je gosto poseljeno (127 preb./km²). Polovica zaposlenih se vozi na delo na Ptuj, 30% v Ormož in 20% proti Kidričevemu in Mariboru.
 ==Znamenitosti==
-Iz srednjega veka sta se ohranila fevdalna gradova v Veliki Nedelji in Muretincih, v Dornavi pa nižinski baročno dvorec.
+Iz srednjega veka sta se ohranila fevdalna gradova v Veliki Nedelji in [[Muretinci]]h, v Dornavi pa nižinski baročno dvorec.
 ==Zanimivosti na Ptujskem polju==