Ulrik II. Weimar-Orlamünde: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JozefD (pogovor | prispevki)
JozefD (pogovor | prispevki)
Vrstica 5: Vrstica 5:


Ulrikov oče je bil [[Ulrik I. Weimar-Orlamünde]] iz Weimarja, njegova mati pa [[Sofija Ogrska]] († 18. junij 1095). Poročil se je šele leta 1102 z Adelhajdo iz Turingije († 1146), hčerko grofa Ludvika Springerja, s katero pa ni imel potomcev.
Ulrikov oče je bil [[Ulrik I. Weimar-Orlamünde]] iz Weimarja, njegova mati pa [[Sofija Ogrska]] († 18. junij 1095). Poročil se je šele leta 1102 z Adelhajdo iz Turingije († 1146), hčerko grofa Ludvika Springerja, s katero pa ni imel potomcev.
Leta 1102 je Ulrik II. vse svoje alodijalne posesti v Istri, med njimi je gotovo bilo tudi 20 kraljevih hub, ki jih je njegov oče leta 1064 dobil od cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], podaril deloma nekaterim svojim vazalom, delno pa tudi Oglejskima cerkvama sv. Marije in sv. Šmohorja, ki sta spadali pod [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]]. <ref>[http://books.google.de/books?id=tiM-AAAAYAAJ&pg=PA181 AÖG 1850]</ref> Tako je svojemu fevdniku Meginhardu podaril vas [[Roč, Buzet|Roč]] s priteklinami v severni Istri; Adalbertu Starejšemu pa gradova Črni grad in Beli grad jugovzhodno od Roča; Adalbertu Mlajšemu pa vas Gradino. Navedenima oglejskima cerkvama je podaril vse ostalo imetje v Istri in sicer: grad Buzet, grad Hum (v sedanji Buzetski občini), grad Boljun, grad Vranjo (severovzhodno od Boljuna), grad Letaj, grad Sv. Martin, [[Grad Kozljak|grad Kozljak]], grad Kaštel (v sedanji Piranski občini), vas "Cuculi", vas Momljan, vas Šterno, vas Petrabianko, vas Triban, vas Marčeniglo, vas Kubed (nad Dekani), grad Buje, grad "Brisintina" vas Kastanje (pri Grižnjanu), grad Kastiljon (SV od Sv. Lovreča) ter vas Št. Peter (SV od Buj) s samostanom sv. Petra in Pavla. Še istega leta pa je Ulrik II. oglejski cerkvi podaril še grad Oprtelj (Portole) v Motovunskem okraju v Istri.
Leta 1102 je Ulrik II. vse svoje alodijalne posesti v Istri, med njimi je gotovo bilo tudi 20 kraljevih hub, ki jih je njegov oče leta 1064 dobil od cesarja [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]], podaril deloma nekaterim svojim vazalom, delno pa tudi Oglejskima cerkvama sv. Marije in sv. Šmohorja, ki sta spadali pod [[Oglejski patriarhat|Oglejskemu patriarhatu]]. <ref>[http://books.google.de/books?id=tiM-AAAAYAAJ&pg=PA181 AÖG 1850]</ref> Tako je svojemu fevdniku Meginhardu podaril vas [[Roč, Buzet|Roč]] s priteklinami v severni Istri; Adalbertu Starejšemu pa gradova Črni grad in Beli grad jugovzhodno od Roča; Adalbertu Mlajšemu pa vas Gradino. Navedenima oglejskima cerkvama je podaril vse ostalo imetje v Istri in sicer: grad Buzet, [[Hum, Buzet|grad Hum]] (v sedanji Buzetski občini), grad Boljun, grad Vranjo (severovzhodno od Boljuna), grad Letaj, grad Sv. Martin, [[Grad Kozljak|grad Kozljak]], grad Kaštel (v sedanji Piranski občini), vas "Cuculi", vas Momljan, vas Šterno, vas Petrabianko, vas Triban, vas Marčeniglo, vas Kubed (nad Dekani), grad Buje, grad "Brisintina" vas Kastanje (pri Grižnjanu), grad Kastiljon (SV od Sv. Lovreča) ter vas Št. Peter (SV od Buj) s samostanom sv. Petra in Pavla. Še istega leta pa je Ulrik II. oglejski cerkvi podaril še grad Oprtelj (Portole) v Motovunskem okraju v Istri.


Z njegovo smrtjo leta 1112 je po moški liniji ugasnila starejša linija Weimarskih. Kralj [[Henrik V.| Henrik V.]] je kasneje poskušal, vendar zaman, da bi zaplenil vse njegove alodijalne posesti.
Z njegovo smrtjo leta 1112 je po moški liniji ugasnila starejša linija Weimarskih. Kralj [[Henrik V.| Henrik V.]] je kasneje poskušal, vendar zaman, da bi zaplenil vse njegove alodijalne posesti.

Redakcija: 18:31, 6. februar 2018

Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Rojstvo1064
Smrt13. maj 1112({{padleft:1112|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Poklicmejni grof

Ulrik II. Weimar-Orlamünde (Udalrich II.) (* ≈ 1064; † 13. maj 1112), grof Weimar-Orlamünde, je vladal v grofiji Weimar (1070-1112) in po letu 1090 tudi v grofiji Orlamünde. Med leti 1098-1107 je bil tudi mejni grof Kranjske (marke) kakor tudi v Istrski marki.

Življenje in delovanje

Ulrikov oče je bil Ulrik I. Weimar-Orlamünde iz Weimarja, njegova mati pa Sofija Ogrska († 18. junij 1095). Poročil se je šele leta 1102 z Adelhajdo iz Turingije († 1146), hčerko grofa Ludvika Springerja, s katero pa ni imel potomcev. Leta 1102 je Ulrik II. vse svoje alodijalne posesti v Istri, med njimi je gotovo bilo tudi 20 kraljevih hub, ki jih je njegov oče leta 1064 dobil od cesarja Henrik IV., podaril deloma nekaterim svojim vazalom, delno pa tudi Oglejskima cerkvama sv. Marije in sv. Šmohorja, ki sta spadali pod Oglejskemu patriarhatu. [1] Tako je svojemu fevdniku Meginhardu podaril vas Roč s priteklinami v severni Istri; Adalbertu Starejšemu pa gradova Črni grad in Beli grad jugovzhodno od Roča; Adalbertu Mlajšemu pa vas Gradino. Navedenima oglejskima cerkvama je podaril vse ostalo imetje v Istri in sicer: grad Buzet, grad Hum (v sedanji Buzetski občini), grad Boljun, grad Vranjo (severovzhodno od Boljuna), grad Letaj, grad Sv. Martin, grad Kozljak, grad Kaštel (v sedanji Piranski občini), vas "Cuculi", vas Momljan, vas Šterno, vas Petrabianko, vas Triban, vas Marčeniglo, vas Kubed (nad Dekani), grad Buje, grad "Brisintina" vas Kastanje (pri Grižnjanu), grad Kastiljon (SV od Sv. Lovreča) ter vas Št. Peter (SV od Buj) s samostanom sv. Petra in Pavla. Še istega leta pa je Ulrik II. oglejski cerkvi podaril še grad Oprtelj (Portole) v Motovunskem okraju v Istri.

Z njegovo smrtjo leta 1112 je po moški liniji ugasnila starejša linija Weimarskih. Kralj Henrik V. je kasneje poskušal, vendar zaman, da bi zaplenil vse njegove alodijalne posesti.

Viri

  • Peter Štih: Studien zur Geschichte der Grafen von Görz - Die Ministerialen und Milites der Grafen von Görz in Istrien und Krain. R. Oldenbourg Verlag, Wien-München 1996
  • Schwennicke Detlev: Europäische Stammtafeln Neue Folge Band I, 1, Vittorio Klostermann GmbH Frankfurt am Main 1998 Tafeln 144
  • Schwennicke, Detlef: Europäische Stammtafeln. Stammtafeln zur Geschichte der Europäischen Staaten. Neue Folge Band XII, Schwaben Tafel 33
  • Thiele Andreas: Erzählende genealogische Stammtafeln zur europäischen Geschichte Band I, Teilband 1 Deutsche Kaiser-, Königs-, Herzogs- und Grafenhäuser I Tafel 167
  • Wegener Dr. Wilhelm: GENEALOGISCHE TAFELN ZUR MITTELEUROPÄISCHEN GESCHICHTE Seite 224, 237

Spletne povezave

Sklici

Predhodnik: 
Poppo II.
mejni grof Kranjske
1098-1107
Naslednik: 
Engelbert II.
Predhodnik: 
Poppo II.
mejni grof Istre
1098-1107
Naslednik: 
Engelbert II.