Svetlobno leto: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
manuela je cipa in je zelo grda je ku svinja |
manuela je cipa in je zelo grda je ku svinja |
||
== Zgl == |
|||
nasa uciteljica za matematiko je grda ku drek |
|||
ko je grda ku drek |
|||
== |
== edi == |
||
* Svetloba potrebuje 8,2 [[minuta|minute]], da pripotuje od [[Sonce|Sonca]] do [[Zemlja|Zemlje]] (torej smo od Sonca oddaljeni 8,3 svetlobne minute). |
* Svetloba potrebuje 8,2 [[minuta|minute]], da pripotuje od [[Sonce|Sonca]] do [[Zemlja|Zemlje]] (torej smo od Sonca oddaljeni 8,3 svetlobne minute). |
||
* [[Januar]]ja [[2004]] je bil najbolj oddaljen [[človek|človeški]] predmet, [[vesoljska sonda]] [[Voyager 1]], 12,5 svetlobnih [[ura|ur]] oddaljen od Zemlje. |
* [[Januar]]ja [[2004]] je bil najbolj oddaljen [[človek|človeški]] predmet, [[vesoljska sonda]] [[Voyager 1]], 12,5 svetlobnih [[ura|ur]] oddaljen od Zemlje. |
||
Redakcija: 13:28, 2. februar 2018
a sv. l., medn enota za dolžino in predstavlja razdaljo, kijo svetloba premosti v enem julijanskem letu, v prostoru brez ovir neskončno daleč od gravitacijskih ali magnetnih polj.
Če upoštevamo, da je hitrost svetlobe v vakuumu = 299.792.458 metrov na sekundo, julijansko leto pa ima 365,25 dni po 86.400 sekund, ugotovimo, da je svetlobno leto približno enako 9,46 · 1015 m (natančno 9.460.730.472.580.800 metrov), oziroma 9,46 petametrov.
Svetlobna leta se zaradi velike razdalje, ki jo nakazujejo, pogosto uporabljajo za označevanje razdalj v Vesolju. Svetlobno leto ni enota za čas. Druga načina označitve velikih razdalj sta še astronomska enota (1 a.e. = 1/63.241 sv. l.) in parsek (1 pc = 3,26 sv. l.). V astronomiji večkrat uporabljajo enoto parsek, ker je lažje računati z n80 m, svetlobna sekunda pa, kot že vemo, 299.792.458 m.
manuela je cipa in je zelo grda je ku svinja
Zgl
ko je grda ku drek
edi
- Svetloba potrebuje 8,2 minute, da pripotuje od Sonca do Zemlje (torej smo od Sonca oddaljeni 8,3 svetlobne minute).
- Januarja 2004 je bil najbolj oddaljen človeški predmet, vesoljska sonda Voyager 1, 12,5 svetlobnih ur oddaljen od Zemlje.
- Nam najbližja znana zvezda, Proksima Kentavra (Proxima Centauri), je oddaljena 4,22 svetlobnih let.
- Naša Galaksija, je široka približno 100.000 svetlobnih let.
- Najbližja galaksija, Andromedina galaksija, je oddaljena 2.360.000 svetlobnih let.
- Vidno Vesolje ima premer približno 13.700.000.000 svetlobnih let. Razlog za to je, da se je veliki pok zgodil pred okoli 13,7 milijard leti, pred ta čas pa človeško oko ne vidi. Premer se povečuje v vse smeri za približno eno svetlobno sekundo vsako sekundo.
Namišljena vesoljska ladja, ki bi potovala skoraj s hitrostjo svetlobe, bi potrebovala okoli 100.000 let za prečkanje naše Galaksije. To velja za opazovalca, ki glede na Galaksijo miruje. Posadki v vesoljski ladji bo zaradi podaljšanja časa, ki nastopa v posebni teoriji relativnosti, minilo nekaj minut. Po drugi strani se bodo posadki dolžine skrčile in se jim bo Galaksija zdela močno sploščena.
