Antwerpenska mestna hiša: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
nov iz tujih wiki
 
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
pravopis
Vrstica 57: Vrstica 57:
*Poročna soba z murali Viktorja Lagya
*Poročna soba z murali Viktorja Lagya
*Sprehod z (repliko) oblačila kraljice Astrid ob prihodu leta 1935 in (izvirni) klobuk
*Sprehod z (repliko) oblačila kraljice Astrid ob prihodu leta 1935 in (izvirni) klobuk
*Militijska soba s dimnikom
*Militijska soba z dimnikom
*Prostor Sveta, ki se uporablja kot sejna soba za občinske svetnike, s stropnimi slikami Jakoba de Rooreja iz leta 1713, ob [[Utrechtski mir |Utrechtski pogodbi]]
*Prostor Sveta, ki se uporablja kot sejna soba za občinske svetnike, s stropnimi slikami Jakoba de Rooreja iz leta 1713, ob [[Utrechtski mir |Utrechtski pogodbi]]
*Kabinet župana z mojstrovino [[Pieter van Aelst |Pietera Coecka van Aelsta]]
*Kabinet župana z mojstrovino [[Pieter van Aelst |Pietera Coecka van Aelsta]]

Redakcija: 18:30, 30. januar 2018

Antwerpenska mestna hiša
Antwerpen Stadhuis
Zemljevid
Splošni podatki
Tipmestna hiša
Arhitekturni slogRenesančna arhitektura
NaseljeAntwerpen
DržavaBelgija
Koordinati51°13′17″N 4°23′57″E / 51.2213°N 4.3992°E / 51.2213; 4.3992
Začetek gradnje1561
Dokončano1564
Projektiranje in gradnja
ArhitektCornelis Floris De Vriendt in drugi
Antwerpenska mestna hiša
Unescova svetovna dediščina
Uradno imeBelfries of Belgium and France
DelZvoniki Belgije in Francije
LegaBelgija
Koordinati51°13′17″N 4°23′58″E / 51.2214°N 4.3994°E / 51.2214; 4.3994Koordinati: 51°13′17″N 4°23′58″E / 51.2214°N 4.3994°E / 51.2214; 4.3994
KriterijKulturni: ii, iv
Referenca[[1] ]
Vpis1999, razširjeno 2005 (23. zasedanje)
Antwerpenska mestna hiša se nahaja v Belgija
Antwerpenska mestna hiša
Lega: Antwerpenska mestna hiša
[uredi v Wikipodatkih]

Antwerpenska mestna hiša (nizozemsko Stadhuis) stoji v Antwerpnu v Belgiji, na zahodni strani trga Grote Markt (Veliki trg). Postavljena je bila med letoma 1561 in 1565 po zasnovi Cornelisa Florisa de Vriendta in več drugih arhitektov in umetnikov. Ta renesančna stavba vključuje flamski in italijanski vpliv. Stadhuis je vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine skupaj z zvoniki Belgije in Francije. [1]

Zgodovina

Margareta Parmska izroča ključe mesta, Henri Leys

V 16. stoletju je Antwerpen postal eno najbolj prometnih trgovskih pristanišč in najbolj uspešnih mest v severni Evropi. Občinske oblasti so želele zamenjati majhno srednjeveško mestno hišo z bolj impozantno strukturo, ki bi ustrezala blaginji velikega pristaniškega mesta. Antwerpenski arhitekt Domien de Waghemakere je pripravil načrt (1540) za novo stavbo v slogu značilnem za monumentalne gotske mestne hiše Flandrije in Brabanta.

Toda grožnja vojne je preprečila kakršen koli napredek pri projektu. Gradbeni materiali, namenjeni Stadhuisu, so se namesto tega uporabljali za varovanje mestne obrambe. Do približno 1560-ih novi načrti niso bili razviti. V tem času gotska arhitektura ni bila več moderna. Novi projekti za Stadhuis so bili v novem renesančnem slogu. Dokončana leta 1565, je stavba stala komaj desetletje, ko je bila požgana v španski furiji leta 1576 do lupine. Tri leta kasneje je bila obnovljena.

Opis

Nizko arkadno pritličje je iz rustikalnega kamna, kjer so nekoč imeli majhne prodajalne. V zgornjem delu sta dve nadstropji z dorskimi in jonski stebri, ki ločujejo velika okna z loki in četrto nadstropje, ki tvori odprto galerijo.

Bogato okrašen osrednji del, ki se dviga nad reliefi v padajočih stopnjah, ima ženske kipe, ki predstavljajo Pravičnost, Preudarnost in Devico Marijo ter nosijo grbe vojvodine Brabant, španskih Habsburžanov in mejnega grofa Antwerpna.

Z obnovo v poznem 19. stoletju so arhitekti Pierre Bruno Bourla, Joseph Schadde in Pieter Jan August Dens drastično spremenili notranjost. Veliko čudovite dekoracije izvira iz tega obdobja, kot tudi streha nad nekdanjim notranjim dvoriščem. Številni vodilni slikarji v Antwerpnu so bili povabljeni, da so pomagali pri dekoracijah. Henri Leys je zasnoval serijo muralov, ki prikazujejo ključne dogodke v zgodovini Antwerpna in portrete nekdanjih belgijskih vladarjev v Leysovi dvorani. [2][3]

Fasada

Na samem vrhu fasade, na uri stolpa, se orel obrnen proti Aachenu. [4] V srednjem delu fasade so tri niše s kipom v vsaki. Zgornji kip je podoba Marije. Vendar ta ni vedno stala. Do leta 1586 je bila tu podoba Silviusa Braba[5], po legendi ustanoviteljica mesta Antwerpna in vojvodine Brabant. Med drugim je simboliziral (relativno) samoupravo mesta. Kip so leta 1587 odstranili jezuiti, ki so v protireformaciji igrali pomembno vlogo v življenju v Antwerpna.

Druga dva kipa simbolizirata Pravičnost in Preudarnost, najpomembnejše vrline mestne uprave. Med njima je grb španskega kralja Filipa II., ki je bil tedaj v mnogih delih Evrope - tudi v Antwerpnu - vladar. Poleg tega je grb vojvode Brabanta na skrajni levi in na desni strani mejnega grofa Antwerpna. Na tem zadnjem grbu je viden orel. Dva kentavra levo in desno od Braba (zdaj Marije) se nanašata na Šeldo.

Vsebina

V mestni hiši so med drugim naslednji prostori:

  • Leysova soba, recepcija, kjer sprejmejo goste. Nad vrati je enajst portretov vojvod Brabanta, ki jih je naslikal Hendrik Leys
  • Mala Leysova dvorana
  • Poročna soba z murali Viktorja Lagya
  • Sprehod z (repliko) oblačila kraljice Astrid ob prihodu leta 1935 in (izvirni) klobuk
  • Militijska soba z dimnikom
  • Prostor Sveta, ki se uporablja kot sejna soba za občinske svetnike, s stropnimi slikami Jakoba de Rooreja iz leta 1713, ob Utrechtski pogodbi
  • Kabinet župana z mojstrovino Pietera Coecka van Aelsta

Vpliv

Antwerpenska mestna hiša je postala vzor za nov renesančni slog arhitekture na Nizozemskem in v severni Evropi. Stadhuis v Vlissingenu in Haagu na Nizozemskem ter zasnova mestne hiše v Emdenu in portik v mestne hiše v Kölnu (1557) v Nemčiji ter Zelena vrata (ki jih je oblikoval Regnier ali Reiner iz Amsterdama) v Gdansku na Poljskem so v tem novem slogu. [6][7]

Sklici

  1. ↑ Belfries of Belgium and France on UNESCO site
  2. ↑ De Inventaris van het Bouwkundig Erfgoed, Stadhuis van Antwerpen (ID: 4032) (nizozemsko)
  3. ↑ Frescos in the Leys Hall
  4. ↑ Aachen je bil sedež Svetega rimskega cesarstva, katerega mejna grofija je bil Antwerpen od leta 963.
  5. ↑ Te zien o.a. op een afbeelding uit Lodovico Guicciardini (1582) Descrittione di tutti i Paesi Bassi. Antwerpen: Christoffel Plantijn.
  6. ↑ Rutger Tijs, Renaissance- en barokarchitectuur in België’, Lannoo Uitgeverij, 1999, p. 105
  7. ↑ Juliette Roding; Lex Heerma van Voss (1996). The North Sea and culture (1550-1800): proceedings of the international conference held at Leiden 21-22 April 1995. Uitgeverij Verloren. str. 103. ISBN 90-6550-527-X. {{navedi knjigo}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |chapterurl= (pomoč)

Literatura

  • B. Fletcher, History of Architecture (London, 1921)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Antwerpenska mestna hiša.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Antwerpenska_mestna_hiša&oldid=4948669«