Epikur: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 9 zlogov ,  pred 3 leti
m
== Epikurejstvo ==
 
Epikur je svojo filozofijo utemeljil materialistično, in to globljedosledneje, kot so to storili [[stoiki]]. Ni se naslanjal na [[Aristotel|Aristotela]], ampak na Demokrita[[Demokrit]]a, v čigar [[atomizmu]] je našel pobude za lastni atomizem. Podobno kot stoiki je tudi on razdelil filozofijo na [[logika|logiko]], [[fizika|fiziko]] in [[etika|etiko]]. Izvor spoznanja mu je bila ''čudna zaznava''. Neposrednost občutkov dokazuje njihovo resničnost. Množica čutnih opisov vodi k domnevam in mnenjem, ki niso povsem zanesljiva; zanesljiva so, če jamčijo zanje občutki, kadar pa se nanašajo na prihodnost, so negotova.
Iz izkušnje izvirajo abstraktne ideje, ki so v umu in s katerimi duh dojema predmete.
 
Od vekomaj bivajo samo atomi ali nedeljivi delci snovi in praznine. Atomi se gibljejo po prostoru in se prosto spajajo in razdružujejo. Vendar Epikurjevi atomi ne padajo navpično skozi prostor, ampak se od te smeri naključno odmikajo v vse smeri. Imajo torej samosvoje gibanje, ki hkrati pojasnjuje spajanje atomov (če bi padali vsi v isto smer, se nebi mogli med seboj združevati niti razdruževati).
Epikurejci menijo, da je vesolje sestavljeno iz različnih sistemov združenj atomov različnih velikosti. Tudi duša je iz atomov in se po smrti razkroji, izgine. Zato se smrti ni bati:
 
''Smrt ni za nas nič; zakaj ko se telo razdruži v svoje elemente, ne čuti več, in to, kar nima čutil, je za nas nič.'' (Iz del Diogena Laertskega − ni slov. prevoda)
 
Iz fizike sledi tudi Epikurjeva etika, katere cilj je bil duševni mir in nevznemirjenost ([[ataraksija]]). Pot do tega pa je bila pri epikurejcih drugačna kot pri stoikih ali skeptikih. Epikur pravi v nekem od maloštevilnih ohranjenih odlomkov tole:
 
''Ugodje je začetek in konec blaženega življenja. Ugodje je naša prva in najbližja dobrina.''
''Ne moremo živeti v ugodju, ne da bi živeli modro, dobro in pravično, in ne moremo živeti modro, dobro in pravično, ne da bi živeli v ugodju.'' (Epikur: Odlomki − ni slov. prevoda)
 
Bolj kot telesno je treba ceniti duhovno ugodje. Modrec je lahko srečen celo na natezalnici. Epikur je menil, da ljudje živijo v družbi in v državi zato, da bi lažje živeli. V tej misli je Karl Marx videl zametek misli, da temelji država na družbeni pogodbi. Podobno kot stoicizem je tudi epikurejstvo svojevrsten odgovor (tudi v rimski dobi) na zahteve tiste dobe, na počasno, a zanesljivo razkrajanje sužnjeposestniškega reda.
Podobno kot stoicizem je tudi epikurejstvo svojevrsten odgovor (tudi v rimski dobi) na zahteve tiste dobe, na počasno, a zanesljivo razkrajanje sužnjeposestniškega reda.
 
== Reference ==

Navigacijski meni