Hrana: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 178.79.80.66 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno
Oznaka: vrnitev
Brez povzetka urejanja
Oznaki: ponavljanje znakov vizualno urejanje
Vrstica 1: Vrstica 1:
,msnslhfjvbdkjvbskgfueiwrzfirwgfslsklcgsdozfhfgiuzqfegčkfashgeiutgfkhfeizeihdifvuhdflivuhdfivhfcvluhdfviudhfvivhifvgdkvgdfvlgdvliudhfvivhudifvuhdfivuhdfvihdvliudhfivhdifuhdstavlja vir [[energija|energije]] za njegovo delovanje ter [[molekula]]rne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu [[prebava|prebave]] pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo [[celica|celice]], neprebavljivi ostanki pa se izločijo.
[[slika:Good Food Display - NCI Visuals Online.jpg|thumb|Različna živila, ki jih človek uporablja za hrano]]
'''Hrana''' je skupek [[snov]]i, ki jo [[organizem]] zaužije in predstavlja vir [[energija|energije]] za njegovo delovanje ter [[molekula]]rne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu [[prebava|prebave]] pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo [[celica|celice]], neprebavljivi ostanki pa se izločijo.


Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno [[potreba|potrebo]]. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z [[Lov|lovom]] in [[nabiralništvo]]m, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem ([[kmetijstvo]]m). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt [[prehrambena industrija|prehrambene industrije]], ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.
Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno [[potreba|potrebo]]. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z [[Lov|lovom]] in [[nabiralništvo]]m, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem ([[kmetijstvo]]m). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt [[prehrambena industrija|prehrambene industrije]], ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.

Redakcija: 11:50, 22. januar 2018

,msnslhfjvbdkjvbskgfueiwrzfirwgfslsklcgsdozfhfgiuzqfegčkfashgeiutgfkhfeizeihdifvuhdflivuhdfivhfcvluhdfviudhfvivhifvgdkvgdfvlgdvliudhfvivhudifvuhdfivuhdfvihdvliudhfivhdifuhdstavlja vir energije za njegovo delovanje ter molekularne gradnike za rast. Zaužite snovi se v procesu prebave pretvorijo v obliko, ki jo lahko asimilirajo in uporabijo celice, neprebavljivi ostanki pa se izločijo.

Običajno govorimo o hrani s stališča človeka, kateremu predstavlja osnovno potrebo. Skozi zgodovino si je človek zagotavljal hrano z lovom in nabiralništvom, zadnjih 10.000 let pa predvsem z načrtnim gojenjem (kmetijstvom). Zdaj je večina prehranske energije, ki jo zaužije človeštvo, produkt prehrambene industrije, ki izvaja različne postopke umetnega spreminjanja živil.

V osnovi je človeška hrana običajno živalskega ali rastlinskega izvora.

Priprava hrane

Nekatere jedi lahko zaužijemo surove (na primer sadje). Ostale jedi pripravljamo. Večina priprav je termičnih: kuhanje, pečenje, dušenje, praženje. Netermična priprava je vlaganje (na primer kisle kumarice) ali sušenje (sadje, pršut).

Glej tudi

Zunanje povezave