Velelnik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
{{normativna kontrola}}
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Velélnik''' ali '''imperatív''' je [[glagol]]ska oblika za izražanje [[velelni naklon|velelnega naklona]],<ref> http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 22. 2. 2017.</ref> torej [[glagolski naklon|glagolskega naklona]], ki izraža zaželenost glagolskega dejanja<ref name=Slovnica>Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.</ref> oziroma spodbuja k vršitvi dogodka (''nesiva'', ''pojdimo'', ''delajmo'', ''molči'', ''pridita'', ''prenehajte'', ''bodi povedano'').<ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref>
'''Velélnik''' ali '''imperatív''' je [[glagol]]ska oblika za izražanje [[velelni naklon|velelnega naklona]],<ref> http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 22. 2. 2017.</ref> torej [[glagolski naklon|glagolskega naklona]], ki izraža zaželenost glagolskega dejanja<ref name=Slovnica>Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.</ref> oziroma spodbuja k vršitvi dogodka (''nesiva'', ''pojdimo'', ''delajmo'', ''molči'', ''pridita'', ''prenehajte'', ''bodi povedano'').<ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref>

Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.<ref name=Zagar>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref>
Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.<ref name=Zagar>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref>


Vrstica 25: Vrstica 24:
| 2. os|| -'''ø''' || -'''ta''' || -'''te'''
| 2. os|| -'''ø''' || -'''ta''' || -'''te'''
|}
|}

Obstajajo tudi glagoli, ki velelniških oblik ne poznajo (npr. glagol 'moči').<ref>Mirtič, T., 2018. Velelnik glagola »videti« je »glej« ali »vidi«?. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 18. 1. 2018.</ref>


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 00:43, 19. januar 2018

Velélnik ali imperatív je glagolska oblika za izražanje velelnega naklona,[1] torej glagolskega naklona, ki izraža zaželenost glagolskega dejanja[2] oziroma spodbuja k vršitvi dogodka (nesiva, pojdimo, delajmo, molči, pridita, prenehajte, bodi povedano).[3] Rabi se za 1. osebo dvojine in množine ter 2. osebo vseh števil.[4]

Izražanje zaželenosti

Zaželenost glagolskega dejanja, ki ga izraža velelnik, je večja ali manjša, lahko je komaj nakazana ali pa celo nasilna. Pomeni lahko prošnjo, nasvet, željo, poziv, zahtevo, dovoljenje, zapoved.[2]

Tvorba

Velelnik tvorimo iz sedanjiške osnove:[3]

  • z glagolsko pripono -i- (nesemnesiva, nesimo, nesi, nesita, nesite; nosimnosiva, nosimo, nosi, nosita, nosite);
  • z glagolsko pripono -j- (delamdelajva, delajmo, delaj, delajta, delajte; jemjejva, jejmo, jej, jejta, jejte);
  • s krnitvijo -e-ja pri glagolskih priponah na -je- (kupujemkupujva, kupujmo, kupuj, kupujta, kupujte; pijempijva, pijmo, pij, pijta, pijte);
  • posebnosti so velelniške oblike imetiimej; gledatiglej; bati seboj se; statistoj; vedetivedi; itipojdi; bitibodi.[4]

Trpna oblika velelnika je opisna (hvalitibodi hvaljen; povedatibodi povedano).[3]

Končnice v velelniku so iste kot v sedanjiku, le da je v ednini ničta končnica (-ø):[4]

Ednina Dvojina Množina
1. os / -va -mo
2. os -ø -ta -te
Obstajajo tudi glagoli, ki velelniških oblik ne poznajo (npr. glagol 'moči').[5]

Sklici

  1. http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznegajezika, vpogled: 22. 2. 2017.
  2. 2,0 2,1 Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.
  3. 3,0 3,1 3,2 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
  4. 4,0 4,1 4,2 Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.
  5. Mirtič, T., 2018. Velelnik glagola »videti« je »glej« ali »vidi«?. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 18. 1. 2018.