Predloga:X5: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zamenjava strani s/z '{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}'
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Naselje
{{Prosimo, pustite to vrstico pri miru (glava peskovnika)}}
<!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise -->
| official_name = Hrvaško Zagorje
| native_name =
| native_name_lang = hr
| settlement_type =
| image_skyline = H. Zagorje - pogled s Velikog Tabora.jpg|thumb|200px|
| imagesize =
| image_caption = Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor
| image_flag =
| flag_size =
| image_shield =
| shield_size =
| image_map =
| mapsize =
| map_caption =
| latd = 46.119444 |latm = |lats = |latNS = N
| longd = 15.928056 |longm = |longs = |longEW = E
| coordinates_type = region:HR-20_type:adm1st_source:dewiki
| coordinates_display = inline,title
| coordinates_format = dms
| subdivision_type = Država
| subdivision_name = [[Hrvaška]]
| seat_type = Središče pokrajine
| seat = [[Krapina]]
| leader_party =
| leader_title =
| leader_name =
| area_total_km2 = 1900
| elevation_max_footnotes =
| elevation_max_m =
| elevation_min_footnotes =
| population_total = 133.064
| population_as_of = 2011
| population_density_km2 = auto
| timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset1 = +1
| timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]]
| utc_offset1_DST = +2
}}

'''Hrvaško Zagorje''' ([[Hrvaščina|hraško]] ''Hrvatsko zagorje''), [[gričevje|gričevnata]] [[Geografija|geografsko]]-[[Zgodovina|zgodovinska]] [[pokrajina]] na severozahodu [[Hrvaška|Hrvaške]] med [[Zagreb]]om, [[Slovenija|Slovenijo]], [[Međimurje|Međimurjem]] in [[Podravina|Podravino]].

== Lega ==
Hrvaško Zagorje je gričevnat svet, ki se razprostira na Hrvaškem severozahodu od [[Medvednica|Medvednice]] do [[državna meja|državne meje]] s [[Slovenija|Slovenijo]] na površini okoli 1.900 km². Največji del leži v [[Krapinsko-zagorska županija|Krapinsko-zagorski županiji]] (1.224 km² z 133.064 prebivalci, popis 2011), manjši deli pa v [[Varaždinska županija|Varaždinski]] in [[Zagrebška županija|Zagrebški županiji]]. Njegov [[Sever|severni]] del gravitira k [[Varaždin]]u, južni pa k [[Zagreb]]u. Razprostira se ob nižinah porečij rek [[Krapina (reka)|Krapine]], [[Sotla|Sotle]], gornjega toka [[Bednja (reka)|Bednje]] ter ob pobočjih nizkih [[Hrib|hribov]]: ''Desenička gora'' (505 m), ''Kuna gora'' (520 m), ''Brezovica'' (531 m), ''Stahinščica'' (846 m) in [[Ivanščica]] (1061 m). Severno in severozahodno od tega področja leži ''Maceljsko gorje'' (884 m), vzhodno [[Kalnik (hribovje)|Kalnik]] (643 m), jugovzhodno pa Medvednica (1030 m).

== Podnebje ==
[[Podnebje]] je umerjeno kontinentalno. Povprečna letna temperatura je 9ºC do 12ºC. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo -2ºC, najtoplejši pa julij s povprečno temperaturo 22ºC. Letna količina padavin je med 900 mm do 1200 mm kvadratni meter površine.

== Prebivalstvo ==
Pokrajina je gosto poseljena. Največ naselij je na pobočjih in slemenih gričev. Na začetku [[19. stoletje|19. stol.]] je bilo Hrvaško Zagorje najgosteje poseljen hrvaški prostor. v drugi polovici 19. stol. in prvi polvici 20. stol. pa je sledilo množično izseljevanje. Izselilo se je več kot 150.000 prebivalcev, največ v [[Slavonija|Slavonijo]].

== Naselja ==
Pri popisu prebivalstva leta 20011 je bilo v Hrvaškem Zagorju 17 naselij z več kot 1000 prebivalci.
Glavno naselje pokrajie je [[Krapina]] (4482 preb.); ostala večja naselja so: [[Ivanec]] (5282 preb.), [[Bedekovčina]] (3431 preb.), [[Oroslavje]] (3363 preb.), [[Zlatar, Hrvaška|Zlatar]] (2900 preb.), [[Zabok]] (2701 preb.), [[Donja Stubica]] (2202 preb.), [[Novi Marof]] (1936), [[Stubičke Toplice]] (1843 preb.), [[Pregrada]] (1839), [[Varaždinske Toplice]] (1763 preb.), [[Krapinske Toplice]] (1282 preb.), [[Radoboj]] (1277 preb.), [[Veliko Trgovišće]] (1245 preb.), [[Mihovljan]] (1102 preb.), [[Hum na Sutli]] (1093 preb.) in [[Marija Bistrica]] (1065 preb).
== Gospodarstvo ==
Glavne gospodarske dejavnostii so [[kmetijstvo]], [[vinogradništvo]], tekstilna industrija in [[turizem]]. Razvitih je več oblik turizma (izletniški, kmetijski, [[Romanje|romarski]], [[lov|lovski]], [[ribištvo|ribiški]], [[Zdravilišče|zdraviliški]]). Tu se nahajajo mnogi [[Grad|gradovi]] in [[Dvorec|dvorci]]: [[Grad Veliki Tabor]], Grad Mali Tabor, [[Dvorec Trakoščan]], [[Miljana, Zagorska Sela|dvorec Miljana]] in drugi. V pokrajini je tudi več zdravilišč: [[Krapinske Toplice|Krapinske]], [[Varaždinske Toplice|Varaždinske]], [[Tuheljske Toplice|Tuheljske]] in [[Stubičke Toplice]]. Pokrajina ima dobro prometno infrastrukturo. Poleg razvejanega cestnega omrežja so glavne prometnice [[železniška proga]] Zagreb-Varaždin z odcepom Zabok-Krapina- [[Grobelno, Šentjur|Grobelno]]. V drugi polovici 20. stoletja je bila zgrajena še železniška proga [[Savski Marof]]-[[Kumrovec]]-[[Stranje, Šmarje pri Jelšah]] in [[avtocesta]] Zagreb-Macelj ([[Gruškovje]]).

== Viri ==
{{opombe}}
* ''Mala splošna enciklopedija DZS'', knjiga 2. Ljubljana 1975.
* ''Veliki splošni leksikon'', knjiga 7. DZS, Ljubljana 2006.
* ''Hrvatsko zagorje. Turistička monografija.'' Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5.
* '' Hrvatska enciklopedija'' . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.

== Glej tudi ==
* [[Železniška proga Stranje-Imeno]]
* [[Železniška proga Grobelno-Rogatec d.m.]]


== Galerija slika ==
<gallery>
Slika:View on Krapina.jpg|Krapina
Slika:Krapina centar.jpg|Center Krapine
Slika:Ljudevit Gaj memorial, Krapina.JPG|Krapina-spomenik Ljudevitu Gaju
Slika:Marija Bistrica bazilika.jpg|Marija Bistrica - Bazilika ''Majke Božje Bistričke''
Slika:Trakošćan 2007.JPG|Dvorec Trakošćan
Slika:Trakoscan.jpg|Trakošćansko jezero in dvorec Trakošćan
Slika:Veliki Tabor.JPG|Grad Veliki Tabor
Slika:Obelisk himna Zelenjak.jpg|Zelenjak - spomenik hrvaški himni
Slika:Birth house of Josip Broz TITO.jpg|Kumrovec - rojstna hiša Josipa Broza-Tita
Slika:Varaždin Stari grad.jpg|Stari grad Varaždin
</gallery>

{{hr-geo-stub}}

[[Kategorija:Geografija Hrvaške]]

[[cs:Chorvatské Záhoří]]

Redakcija: 08:35, 5. januar 2018

Hrvaško Zagorje
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor
Koordinati: Koordinati: Manjkajoča geografska širina
Funkciji {{#coordinates:}} so bili posredovani neveljavni argumenti
DržavaHrvaška
Središče pokrajineKrapina
Površina
 • Skupno1.900 km2
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno133.064
 • Gostota70 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)

Hrvaško Zagorje (hraško Hrvatsko zagorje), gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Zagrebom, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.

Lega

Hrvaško Zagorje je gričevnat svet, ki se razprostira na Hrvaškem severozahodu od Medvednice do državne meje s Slovenijo na površini okoli 1.900 km². Največji del leži v Krapinsko-zagorski županiji (1.224 km² z 133.064 prebivalci, popis 2011), manjši deli pa v Varaždinski in Zagrebški županiji. Njegov severni del gravitira k Varaždinu, južni pa k Zagrebu. Razprostira se ob nižinah porečij rek Krapine, Sotle, gornjega toka Bednje ter ob pobočjih nizkih hribov: Desenička gora (505 m), Kuna gora (520 m), Brezovica (531 m), Stahinščica (846 m) in Ivanščica (1061 m). Severno in severozahodno od tega področja leži Maceljsko gorje (884 m), vzhodno Kalnik (643 m), jugovzhodno pa Medvednica (1030 m).

Podnebje

Podnebje je umerjeno kontinentalno. Povprečna letna temperatura je 9ºC do 12ºC. Najhladnejši mesec je januar s povprečno temperaturo -2ºC, najtoplejši pa julij s povprečno temperaturo 22ºC. Letna količina padavin je med 900 mm do 1200 mm kvadratni meter površine.

Prebivalstvo

Pokrajina je gosto poseljena. Največ naselij je na pobočjih in slemenih gričev. Na začetku 19. stol. je bilo Hrvaško Zagorje najgosteje poseljen hrvaški prostor. v drugi polovici 19. stol. in prvi polvici 20. stol. pa je sledilo množično izseljevanje. Izselilo se je več kot 150.000 prebivalcev, največ v Slavonijo.

Naselja

Pri popisu prebivalstva leta 20011 je bilo v Hrvaškem Zagorju 17 naselij z več kot 1000 prebivalci. Glavno naselje pokrajie je Krapina (4482 preb.); ostala večja naselja so: Ivanec (5282 preb.), Bedekovčina (3431 preb.), Oroslavje (3363 preb.), Zlatar (2900 preb.), Zabok (2701 preb.), Donja Stubica (2202 preb.), Novi Marof (1936), Stubičke Toplice (1843 preb.), Pregrada (1839), Varaždinske Toplice (1763 preb.), Krapinske Toplice (1282 preb.), Radoboj (1277 preb.), Veliko Trgovišće (1245 preb.), Mihovljan (1102 preb.), Hum na Sutli (1093 preb.) in Marija Bistrica (1065 preb).

Gospodarstvo

Glavne gospodarske dejavnostii so kmetijstvo, vinogradništvo, tekstilna industrija in turizem. Razvitih je več oblik turizma (izletniški, kmetijski, romarski, lovski, ribiški, zdraviliški). Tu se nahajajo mnogi gradovi in dvorci: Grad Veliki Tabor, Grad Mali Tabor, Dvorec Trakoščan, dvorec Miljana in drugi. V pokrajini je tudi več zdravilišč: Krapinske, Varaždinske, Tuheljske in Stubičke Toplice. Pokrajina ima dobro prometno infrastrukturo. Poleg razvejanega cestnega omrežja so glavne prometnice železniška proga Zagreb-Varaždin z odcepom Zabok-Krapina- Grobelno. V drugi polovici 20. stoletja je bila zgrajena še železniška proga Savski Marof-Kumrovec-Stranje, Šmarje pri Jelšah in avtocesta Zagreb-Macelj (Gruškovje).

Viri

  • Mala splošna enciklopedija DZS, knjiga 2. Ljubljana 1975.
  • Veliki splošni leksikon, knjiga 7. DZS, Ljubljana 2006.
  • Hrvatsko zagorje. Turistička monografija. Zagreb, 2008. ISBN 987-953-215-437-5.
  • Hrvatska enciklopedija . Leksikonografski zavod Miroslav Krleža, Zagreb 1999-2009.

Glej tudi


Galerija slika