Grad Kalec: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Malenkosti.
Kalec je Bački.
Vrstica 21: Vrstica 21:
}}
}}
'''Grad Kalec''' ([[nemščina|nemško]] ''Steinberg, Stemberg'') (izg. »''kalc''« ali »''kauc''«) stoji v bližini [[Zagorje, Pivka|Zagorja]] v [[dolina Pivke|dolini Pivke]], nedaleč od izvira reke [[Pivka|Pivke]]. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnm).
'''Grad Kalec''' ([[nemščina|nemško]] ''Steinberg, Stemberg'') (izg. »''kalc''« ali »''kauc''«) stoji v bližini [[Bač, Ilirska Bistrica|Bača]], nedaleč od izvira reke [[Pivka|Pivke]]. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnm).


Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'', je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zgradila plemiška rodbina [[Stembergi|Stemberg]]. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji [[Auerspergi|Turjaški]]. Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo<ref> ASRS, Zap. inv. X D-15/II, str. 40/29, D-16, str. 17/14, str. 19/21, XL R-73, str. 8/8, str. 20/30,X D-16, str. 12/2, XL R-73, str. 13/15. </ref> vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega [[skladatelj]]a [[Miroslav Vilhar|Miroslavu Vilharju]], ki je na gradu tudi umrl.<ref>ASRS, Dež. deska, gl. knj. IX/89, listine, 5. modri kvatern N 1.</ref> Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v vasi Baču. Grad je po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.
Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'', je v [[17. stoletje|17. stoletju]] zgradila plemiška rodbina [[Stembergi|Stemberg]]. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji [[Auerspergi|Turjaški]]. Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo<ref> ASRS, Zap. inv. X D-15/II, str. 40/29, D-16, str. 17/14, str. 19/21, XL R-73, str. 8/8, str. 20/30,X D-16, str. 12/2, XL R-73, str. 13/15. </ref> vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega [[skladatelj]]a [[Miroslav Vilhar|Miroslavu Vilharju]], ki je na gradu tudi umrl.<ref>ASRS, Dež. deska, gl. knj. IX/89, listine, 5. modri kvatern N 1.</ref> Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v vasi Baču. Grad je po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.

Redakcija: 11:17, 4. januar 2018

Grad Kalec na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679
Grad Kalec
Stolp in del obzidja
Legaseverozahodno od vasi Bač
Občina Ilirska Bistrica
Koordinati45°38′29.16″N 14°14′45.12″E / 45.6414333°N 14.2458667°E / 45.6414333; 14.2458667Koordinati: 45°38′29.16″N 14°14′45.12″E / 45.6414333°N 14.2458667°E / 45.6414333; 14.2458667
Zgrajenook. 1620
Uradno ime: Bač - Grad Kalec
evid. št.7579[1]
Grad Kalec se nahaja v Slovenija
Grad Kalec
Geografska lega: Grad Kalec, Slovenija

Grad Kalec (nemško Steinberg, Stemberg) (izg. »kalc« ali »kauc«) stoji v bližini Bača, nedaleč od izvira reke Pivke. Grad, od katerega je danes ostal le še stolp, stoji na pobočju Brega (618 mnm).

Prvotni grad, katerega podoba je ovekovečena v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, je v 17. stoletju zgradila plemiška rodbina Stemberg. Volf Ernest pl. Stemberg je grad izgubil leta 1686, ko je bil dodeljen Mariji Ani kneginji Turjaški. Že naslednje leto so lastniki gradu in gospostva gospodje pl. Leo[2] vse do leta 1735. Potem so bili lastniki gospostva Ferdinand pl. Raunach, ki ga nasledi sin Jurij Andrej pl. Raunach, ki ga je pred 1739 prodal Volfu Kajetanu pl. Kuschlanu. Sredi 18. stoletja je grad in gospostvo pridobila Frančiška Jožefa baronica Marenzi, ki ga je 1767 prenesla na sina Jakoba Antona, ki jo je 1782 prodal na dražbi. Leta 1786 posest pridobi Matej Vilhar, prednik slovenskega skladatelja Miroslavu Vilharju, ki je na gradu tudi umrl.[3] Njegova žena Marija Vilhar je leta 1903 posestvo prodala 9 posestnikom v vasi Baču. Grad je po 1. svetovni vojni začel propadati in iz njega so se prebivalci izselili v okoliške vasi.

Na pobudo Miroslava Vilharja je bil tu 9. maja 1869 množični tabor za Zedinjeno Slovenijo.[4]

Leta 1941 je v njem potekal sestanek aktivistov organizacije TIGR.

Danes vodi mimo njega Krpanova pohodniška pot. Stolp in ruševine gradu stojijo v nasadu starih lip, do njega pa vodi kostanjev drevored.


Opombe in sklici

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 7579«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. ASRS, Zap. inv. X D-15/II, str. 40/29, D-16, str. 17/14, str. 19/21, XL R-73, str. 8/8, str. 20/30,X D-16, str. 12/2, XL R-73, str. 13/15.
  3. ASRS, Dež. deska, gl. knj. IX/89, listine, 5. modri kvatern N 1.
  4. Slovenija: turistični vodnik, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.


Viri

  • Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske: izbrana poglavja, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984.
  • Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982, str. 312—313.

Glej tudi