Ekranizacija

Plakat za film Cvetje v jeseni

Ekranizacija ali filmska adaptacija je prenos napisanega dela na filmsko platno v celoti ali v delu. Filmsko ekranizacijo v večini predstavljajo leposlovna dela, lahko pa tudi novinarska dela, avtobiografije, stripi, scenariji, igre, zgodovinski dogodki ali celo drugi filmi. Ta vrsta ustvarjanja filma je bila v začetkih filmske industrije v 19. stoletju najbolj pogosta.

Elizija in interpolacija

Leta 1924 je Erich von Stroheim poskusil narediti literarno adaptacijo novele McTeague Franka Norrisa s svojo gibalno sliko Greed. Rezultat je bil 9,5 ur dolg film, ki so ga izrezali na 4 ure in kasneje, brez Stroheima, ponovno skrajšali na 2 uri. Končni rezultat je bil film, ki je bil večinoma neskladen. Od tedaj je nekaj režiserjev poskusilo vključiti vse dele leposlovnega dela v film, torej je elizija vsekakor bistvena. V nekaterih primerih filmske adaptacije interpolirajo prizore ali izumljajo protagoniste, predvsem ko je literarno delo del literarne sage. Incidenti ali citati iz kasnejših ali prejšnjih del bodo vstavljeni v en sam film. Veliko bolj sporno je, če si filmski ustvarjalci izmišljajo nove protagoniste ali ustvarjajo zgodbe, ki v izvirniku niso prisotne. Glede na predvideno občinstvo želijo scenarist, režiser in filmski studio povečati čas določenega protagonista ali dodati nove protagoniste. Na primer v romanu Ironweed kratek trenutek nastopi prostitutka Helen, ki pa jo v filmski adaptaciji igra Meryl Streep, zaradi česar so pričakovali žensko občinstvo – iz tega razloga je imela Helen v filmu pomembnejšo vlogo kot v romanu. Protagonisti so včasih tudi na novo dodani, da poskrbijo za pripovedovalčev glas. Kot je poudaril Sergej Eisenstein v svojem eseju o Charlesu Dickensu, se film najbolj približuje leposlovnemu delu z zunanjostmi in fizičnim opisom: ti so slabi v sodobnem romanu ali v fikcijah, ki vsebujejo notranji monolog ali, še huje, tok zavesti.

Interpretacija kot prilagoditev (adaptacija)

Sprememba je bistvenega pomena in se ji je praktično nemogoče izogniti, saj jo določajo časovne in medijske omejitve. Nekateri filmski teoretiki trdijo, da bi moral biti režiser popolnoma neomejen z virom, saj je roman roman, film je film, obe umetniški deli pa je treba obravnavati kot ločeni entiteti. Drugi trdijo, da se film spreminja zato, da se prilagaja in da mora biti enak bodisi po efektu, temi ali sporočilu romana, lahko pa filmski ustvarjalec uvaja spremembe, ki ustrezajo potrebi časa. V večini primerov filmi ustvarjajo identitete, ki niso navedene v izvirniku (kostumi, dekor). Posebni sta filmski adaptaciji Petra Jacksona Gospodar prstanov in Hobit avtorja JRR Tolkiena, za katerega je večino vizualnih detajlov določil Tolkien sam, prav tako pa je z ustvarjalci filmskih serij Harry Potter tesno sodelovala avtorica JK Rowling, ki je scenografu Stuartu Craigu pripravila zemljevid Bradavičarke. Pomemben vidik prilagoditve je vključitev zvoka in glasbe. V nekaterih primerih je glasba določena že v izvirniku (na primer v romanu Stephenie Meyer Somrak, lika Edward Cullen in Bella Swan oba poslušata Debussyjevo Clair de lune, za katero je izvirnik že znan, Edward pa tudi sestavi pesem Bella's Lullaby za Bello, ki nima izvirne glasbe.

Filmska adaptacija gledališke predstave

Filmi včasih za svojo podlago uporabijo tudi gledališke igre. Znanih je več filmskih različic Shakespearovih del in tudi veliko priredb njegovih iger, snemali pa so tudi številne filme, ki se sicer naslanjajo na njegova dela, ampak zelo površno (West Side Story, Kiss Me, Kate, Levji kralj in 10 razlogov zakaj te sovražim. Podobno so hit tudi Broadwayske predstave, bodisi glasbene ali dramske, na podlagi katerih pogosto snemajo filmske adaptacije.

Filmska adaptacija televizijske serije

Filmi so občasno ustvarjeni tudi iz filmskih serij ali televizijskih segmentov. V takih primerih film nudi daljšo zgodbo kot je izvirnik. Film South Park: Bigger, Longer & Uncut je dober primer filma, ki je bolj ekspliciten kot televizijska serija. Podobno je bila v film adaptirana tudi serija Mr. Bean, in sicer v filma Bean in nadaljevanje Mr. Bean's Holiday.

Filmska adaptacija radia

Tudi radijske pripovedi so lahko podlaga za nastanek filma. Štoparski vodnik po galaksiji se je na primer začel kot radijska serija za BBC in nato postal roman, na podlagi katerega je nastal film. Radijski odseki so podobno kot televizijski segmenti večkrat uporabljeni kot kratki odseki v določenem filmu. Za predlogo pa so uporabljeni tudi radijski dialogi in fantastične zgodbe iz radia (npr. Fibber McGee and Molly ter The Life of Riley).

Filmska adaptacija stripa

Liki stripa, še posebej superheroji, so že dolgo uporabljeni kot predloga za nastanek filmske adaptacije, in sicer že v 40. letih, ko so nastajali filmi, namenjeni otrokom. Najbolj znani filmski adaptaciji stripovskih likov sta Superman in Batman, kasneje pa še X-Men in Spider-Man. Filmi, ki temeljijo na takšnih likih, običajno poskušajo zajeti zgodbo in »duh« samega lika in ne določene zgodbe. Liki so po navadi poenostavljeni ali posodobljeni. Bolj direktno so lahko adaptirani stripi, ki ne vsebujejo superherojev, kot je na primer Road to Perdition ali V for Vendetta.

Filmska adaptacija videoiger

Filmi so lahko prilagojeni tudi videoigram, kar se je začelo v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja. Taki filmi so v preteklosti nosili ugled nezadostne kakovosti in so prejemali negativne reakcije filmskih kritikov ali ljubiteljev iger, na katerih filmi temeljijo. Uspešnejši filmi, ki temeljijo na videoigrah so na primer Mortal Kombat, Lara Croft: Tomb Raider, Silent Hill, Resident Evil in Prince of Persia, ki pa so prejemali tako negativne kot pozitivne kritike. Glavni vzrok neuspeha predstavlja drastične razlike med originalom in filmsko adaptacijo, saj si v takih priredbah producenti, pisatelji in režiserji dopuščajo veliko svobode. Med najbolj znanimi filmskimi ustvarjalci, ki ustvarjajo adaptacije videoiger je Uwe Boll ([[House of the Dead], Alone in the Dark, BloodRayne, In the Name of the King: A Dungeon Siege Tale, ki pa se primerja tudi z ustvarjalcem Edom Woodom (Plan 9 from Outer Space in Glen or Glenda).

Adaptacije na podlagi drugih virov

Dokumentarni filmi večinoma nastajajo na podlagi novinarskih, publicističnih del. So pa lahko take vrste besedil predloga tudi za nastanek dramskih filmov All the President's Men. Idejo za nastanek filma lahko predstavlja tudi pesem (Coward of the County, Ode to Billy Joe, Convoy in Pretty Baby), igrače (Transformers), mitologije in verska besedila (pogosto uporabljena grška mitologija in Sveto pismo) …

Ekranizacija slovenskih literarnih del

Scenariji slovenskih filmov so večkrat oprti predvsem na leposlovje, ki mu je literarna zgodovina že priznala trajno vrednost (Jara gospoda, Samorastniki, Boj na požiralniku, Cvetje v jeseni …), podoben uspeh pa imajo tudi mladinski filmi, na primer Kekec in Srečno, Kekec, Poletje v školjki, znane filmske adaptacije pa so še Čas brez pravljic, Ljubezen nam je vsem v pogubo, Blues za Saro, Petelinji zajtrk, Traktor, ljubezen in rock'n'roll, Pokrajina št. 2, Lahko noč gospodična, Ples v dežju, Šanghaj, Nedotakljivi, Čefurji raus …

Glej tudi

• Kategorija:Romani, po katerih so posneli film
• Kategorija:Knjige, po katerih so posneli film
• remake

Viri

• Literature/Film Quarterly, journal published by Salisbury University.
• Journal of Adaptation in Film and Performance, published by Intellect.
• Adaptation, journal published by Oxford University Press.
• Movie Adaptation Database, UC Berkeley Media Resources Center.
• The history of Erich von Stroheim's Greed, from welcometosilentmovies.com.
• The Art of Adaptation from hollywoodlitsales.com.
• Rudolf, Matevž. Ko beseda podobo najde, Slovenska literatura in film v teoriji in praksi (1984–2012). Ljubljana: UMco in Slovenka kinoteka, 2013.
• Zorman, Barbara. Sence besede, Filmske priredbe slovenske literature (1948–1979). Koper: Annales, 2009.
• Hutcheon